Zgodovinski
Vouk opozarja na odločbo
12. 12. 2000 00.00
Narodni svet koroških Slovencev je danes v Celovcu priredil novinarsko konferenco, na kateri je Rudi Vouk kot vlagatelj pritožbe predstavil posledice najnovejše odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da je uredba avstrijske vlade, ki zadeva sodišča, upravne oblasti in druge urade, kjer je slovenščina dovoljena kot dodatni uradni jezik, protiustavna. Iz omenjene uredbe je izključena občina Dobrla vas, kar pa po mnenju ustavnega sodišča ni v skladu s tretjo točko 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ASDP).
Razstava o samostanu Sankt Gallen
11. 12. 2000 00.00
Arhitekturni muzej Ljubljana in veleposlaništvo Švice v Sloveniji s sedežem v Budimpešti sta v Jakopičevi galeriji odprla razstavo Samostan Sankt Gallen - Središče kultur, ki jo je pripravil Arhiv samostana Sankt Gallen v sodelovanju s Pro Helvetia, švicarskim skladom za kulturo. Razstava je potovalna in je obkrožila mesta vse od Rima do Damaska, v Ljubljano pa je prišla iz Zagreba, je povedal ravnatelj Arhitekturnega muzeja Peter Krečič in še dodal, da omenjena razstava odpira vrata tudi krepitvi odnosov med državama. Razstava Samostan Sankt Gallen - središče kulture bo na ogled do 9. januarja prihodnje leto.
UNESCO razširil seznam
30. 11. 2000 00.00
Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je na seznam zaščitene kulturne in naravne dediščine uvrstila 61 novih krajev iz 39 držav. Med drugim so poslej zaščiteni Verona, mesto Romea in Julije, zgodovinski center v Brugesu v Belgiji, del doline reke Loare v Franciji, zgodovinsko središče Arequipa v Peruju, otok Saint
Izid nove knjige pri Goriški Mohorjevi družbi
29. 11. 2000 00.00
Pri Goriški Mohorjevi družbi je včeraj izšla knjiga Umetnost 20. stoletja na Goriškem in v Posočju, ki jo Goriška Mohorjeva družba izdaja ob tisočletnici prve dokumentirane omembe mesta Gorice, ki bo prihodnje leto. Knjiga ponuja pregled likovne umetnosti slovenskih ustvarjalcev na Goriškem in v Posočju na obeh straneh meje, izšla pa je tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku.
Clinton sklenil obisk v Vietnamu
19. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes sklenil zgodovinski obisk v Vietnamu, kjer se je mudil kot prvi ameriški predsednik po koncu vietnamske vojne. Zadnji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v tej državi, je bil Richard Nixon leta 1969, ko je bila vietnamska vojna na višku. Ob slovesu je dejal, da so leta sovražnih odnosov med državama mimo. Vietnamske poslovneže je pozval k bolj odprtemu gospodarstvu in razvijanju pravne države. "Nihče ne sme vietnamskemu ljudstvu odreči pravice do boljšega življenja," je v nekdanjem Saigonu, ki predstavlja simbol ameriškega vojaškega poloma v vietnamski vojni, dejal Clinton.
Clinton v Vietnamu
16. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kot prvi ameriški predsednik 25 let po koncu vietnamske vojne prispel na zgodovinski tridnevni uradni obisk v Vietnam. Obisk ima predvsem naravo zgodovinske misije sprave z Vietnamom, ki naj bi 25 let po ponižujočem umiku ameriških sil iz tedanjega Saigona omogočila, da bosta državi obrnili temno stran zgodovine. V Hanoi je prispela tudi ameriška prva dama Hillary Clinton, ki jo je sprejel namestnik vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Dinh Bin.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Etnologija na Slovenskem
10. 11. 2000 00.00
Etnologinja in slavistka Ingrid Slavec Gradišnik, docentka za zgodovino in teorijo etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je svoja spoznanja s področja zgodovine in metodologije slovenske etnologije v širšem primerjalnem evropskem okviru in z vprašanji etnološke leksikografije združila v disertaciji.
Fotoorientacijska prireditev
04. 11. 2000 00.00
Danes v Ljubljani poteka prireditev, s katero lahko meščani preverijo, kako dobro poznajo svoje mesto. Gre za "fotoorientacijo", ki jo že tretje leto zapored pripravlja Mestna zveza tabornikov Ljubljana.
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
Albrightova na zgodovinskem obisku
23. 10. 2000 00.00
Na zgodovinski dvodnevni obisk v Severno Korejo je kot prvi visoki uradnik Bele hiše prispela ameriška državna sekretarka Madeleine Albright. V Pjongjangu se je sešla s Severno korejskim
Regionalizacija Slovenije je nujna
18. 10. 2000 00.00
Za regionalizacijo Slovenije obstajajo geografski, gospodarski, zgodovinski, upravni in politični razlogi - za to pa je nujno spremeniti 143. člen veljavne ustave, je v svojem poročilu ugotovila skupina strokovnjakov za regionalizacijo na čelu z Janezom Šmidovnikom. Ta je predsedniku državnega zbora ter njegove komisije za ustavne spremembe Janezu Podobniku danes v parlamentarni zgradbi tudi slovesno izročil že omenjeni akt. Poročilo skupine, ki je v iztekajočem se mandatu delovala pri ustavni komisiji, se nanaša na predlog skupine 33 poslancev sedanjega parlamentarnega sklica za črtanje sporne ustavne odločbe, ki obravnava pokrajine kot zgolj neobvezno obliko medobčinskega sodelovanja in s tem po mnenju mnogih zavira nujno potrebno oblikovanje druge ravni lokalne samouprave oziroma členitev države na pokrajine.
Leonardo da Vinci na Goriškem
11. 10. 2000 00.00
V sklopu predavanj v počastitev 1000-letnice Goriške, ki jih na Gradu Kromberk prireja Goriški muzej, je bilo sinoči zanimivo predavanje o življenju in delu vsestranskega renesančnega genija Leonarda da Vincija s poudarkom na njegovem posegu v slovenski prostor ob Soči.
Koštunica zaprisegel kot novi jugoslovanski predsednik
08. 10. 2000 00.00
V kongresnem Centru Sava je po ustanovnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma jugoslovanske skupščine na njuni prvi skupni seji zaprisegel novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Predsednik Koštunica je po zaprisegi povedal, da je to "velik zgodovinski trenutek za Jugoslavijo, njen narod in za Srbijo ter Črno goro". Na zasedanju je bila navzoča večina poslancev, ki so bili izvoljeni na volitvah 24. septembra.
Slovenija podpira odločitev srbskega naroda
30. 09. 2000 00.00
Slovenija se pridružuje izjavam in podpori EU srbskemu narodu ob njegovi zgodovinski odločitvi na predsedniških in parlamentarnih volitvah preteklo nedeljo, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Slovenija meni, da bo ta odločitev vodila v novo, demokratično in sodobno ZRJ.
Bajuk na vrhu trilaterale v Budimpešti
13. 09. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk se bo danes v Godollu pri Budimpešti udeležil enodnevnega srečanja trilaterale s kolegoma iz Madžarske in Italije, Viktorjem Orbanom in Giulianom Amatom, pridružil pa se jim bo tudi hrvaški premier Ivica Račan, saj naj bi se v Budimpešti tristranska naveza razširila v štirilateralo. Pred začetkom vrha se je premier zjutraj srečal z gostiteljem, madžarskim kolegom Orbanom.
Kučan o bazoviškem spomeniku
10. 09. 2000 00.00
Bazoviški spomenik je zgodovinski opomin za dejanja v preteklosti, ki hkrati zavezuje k spoštovanju različnosti in enakosti v demokratičnem času, žal dostikrat pretresenem z znamenji nestrpnosti in sovraštva do rasne, etnične, politične in duhovne človekove različnosti. Bazoviške žrtve pa so eden od pretresljivih mejnikov v boju za demokracijo, so zgled in simbol boja za uresničevanje tistih vrednot evropskega civilizacijskega izročila, ki so zrasle in bile zavarovane z bojem in zmago zaveznikov v drugi svetovni vojni in so vtkane v temelje zaželene Evrope prihodnosti, je v pismi udeležencem spominske slovesnosti ob 70. obletnici mučeniške smrti bazoviških žrtev zapisal predsednik republike Milan Kučan.
Vprašanje verskih svoboščin
06. 09. 2000 00.00
Vatikan je izdal izjavo Dominus Jesus, kjer je zapisano, da je katoliška cerkev edina Kristusova cerkev. Dokument je podpisal papež Janez Pavel II. Izjava pa je povzročila precej prahu med evropskimi tiskanimi mediji.
Preložitev razglasitve palestinske države je možna
13. 08. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak meni, da bi bilo mogoče preložiti datum razglasitve neodvisne palestinske države 13. septembra. Po besedah Mubaraka obstaja želja po dosegu rešitve, da bi se izognili spopadu med Izraelom in Palestinci, je danes v Kairu dejal Mubarak. Mubarak je tudi izrazil prepričanje, da je mogoče doseči sporazum pred napovedanim datumom razglasitve palestinske države ali pa preložitev tega datuma. Egiptovski predsednik je dal ob tem jasno vedeti, da leži Jeruzalem na arabskih tleh in da bi, kot je pojasnil v intervjuju dan prej, lahko prišlo do izbruha nasilja, če bi se Arabci morali odpovedati zgodovinski zahtevi po Jeruzalemu.
Enote ZN že nameščene na jugu Libanona
05. 08. 2000 16.07
Mirovne sile Združenih narodov (UNIFIL) so že končale davi začeto nameščanje na jugu Libanona, vzdolž meje z Izraelom, ki je po dolgih letih zasedbe maja letos umaknil svoje enote z območja. Operacija nameščanja naj bi sicer po prvotnih napovedih trajala dva dni, ker pa je vse potekalo brez zapletov in ob zglednem sodelovanju libanonskih žandarjev, so namestitev končali že v nekaj urah, je povedal tiskovni predstavnik UNIFIL.
Mirovne sile začele nameščanje v Libanonu
05. 08. 2000 10.48
Mirovne sile Združenih narodov (UNIFIL) so se davi nameščati na jugu Libanona, vzdož meje z Izraelom, ki je po dolgih letih zasedbe maja letos umaknil svoje enote z območja, poročajo tiskovne agencije. Operacija nameščanja naj bi trajala približno dva dni. Pripadniki modrih čelad se bodo namestili na več kot 20 točkah ob ''modri črti'', ki so jo zarisali Združeni narodi, poleg tega pa bodo obenem okrepili nekdanje položaje mednarodnih sil, so sporočili iz enot UNIFIL.
V središču pogovorov je raketni program
29. 07. 2000 10.28
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je včeraj prispela v tajsko prestolnico Bangkok, kjer se udeležuje prvih pogovorov s Severno Korejo na najvišji ravni v zadnjih 50. letih. V središču srečanja je raketni program.
SSk o zaščitnem zakonu za manjšino
22. 07. 2000 16.46
Po mnenju Slovenske skupnosti (SSk) je sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici zgodovinski dogodek, ki ga slovenska stranka pozdravlja, so poudarili na današnji novinarski konferenci SSk. Zaščitni zakon bo sedaj obravnaval senat in v tem okviru so glede vključevanja novih popravkov po mnenju SSk vse poti še popolnoma odprte. Zakon ne sme biti ikona, ampak se mora spremeniti v življenje. Sicer SSk snuje - za zdaj na tržaški pokrajinski ravni - t.i. ''urad za človekove pravice'', ki naj, ne glede na usodo zaščitnega zakona, pomaga pripadnikom manjšine za dosego tistih pravic, ki so že danes v veljavi. Po mnenju SSk je pozitiven je že prvi člen zakona, ki priznava obstoj Slovencev v tržaški, goriški in tudi v videmski pokrajini, pa tudi člen, ki določa podržavljenje dvojezičnega šolskega centra v Špetru v Benečiji. Vendar, pripominja SSk, je zakon sad dolge in mučne razprave, ki jo je levosredinska večina vodila slabo. Končno besedilo, ki je bilo odobreno v zbornici, pa je rezultat iskanja kompromisov in je v nekaterih temeljnih točkah tudi s pravnega stališča nejasno. Zakon, je bilo rečeno na novinarski konferenci, je kompleksno besedilo, ki želi v nekaterih točkah rešiti neka konkretna vprašanja, v nekaterih členih pa je nejasen, nekateri členi pa si med seboj tudi nasprotujejo. Vendar je SSk dosegla tudi nekaj pozitivnih popravkov, kot npr., da najbolj reprezentativne organizacije manjšine določijo svoje predstavnike v paritetno komisijo, ki bo urejevala zakon. Drugi dosežek SSk je ta, da bo postopek vračanja poitalijančenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko brezplačen.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Zgodovinski teden za manjšino v Italiji
16. 07. 2000 13.46
Komentator tržaškega časnika Primorski dnevnik Bojan Brezigar v današnji izdaji piše, da bo iztekajoči se teden zagotovo ostal zapisan v zgodovini Slovencev v Italiji. Opozarja, da se je ozračje spremenilo in da je bila politika sodelovanja med državama učinkovita; to med drugim dokazuje dejstvo, da po sprejemu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici ni prišlo do protestov, v preteklosti že večkrat poznanih.
Sodelovanje Kube in ZDA na OI
09. 07. 2000 20.20
Po več kot 30 letih ''hladne vojne'' je prišlo do sklenitve sodelovanja med neko kubansko in ameriško organizacijo. Zgodovinski stisk rok sta opravila predsednika olimpijskih komitejev, William Hybl s strani ZDA in Kubanec Jose Ramon Fernandez. Zvezi sta si obljubili, da bosta sodelovali pri treningih in tekmovanjih, skupno pa se bosta borili tudi proti uživanju nedovoljenih poživil.
ZDA pozdravile izid volitev v Mehiki
04. 07. 2000 11.44
V ZDA so zelo skrbno spremljali nedeljske volitve v sosednji Mehiki na katerih je prvič po 71 letih zmagal predsedniški kandidat, ki ni član Institucionalne revolucionarne stranke (PRI). Zmagov kandidata opozicijske Stranke nacionalne akcije (PAN) Vincenteja Foxa je med prvimi pozdravil predsednik ZDA Bill Clinton, ki mu je telefoniral in mu čestital k zgodovinski zmagi.
Francozi računajo na Zidana
01. 07. 2000 18.17
Le še dan loči nogometne navdušence od zadnjega dejanja letošnjega evropskega prvenstva. Čeprav brez udeležbe katere od držav prirediteljic, pa bo finale vsekakor izredno zanimiv. Svetovni prvaki Francozi in Italijani, ki so na EP zmagali pred 32 leti, se bodo na stadionu Feijenoorda v Rotterdamu pomerili v nedeljo ob 20. uri.
Za pomiritev med Cerkvama
26. 06. 2000 07.45
V evangeličanski cerkvi v Murski Soboti je včeraj potekalo ekumensko, skupno evangeličansko in katoliško bogoslužje v počastitev podpisa skupne izjave o opravičenju po veri lani ob dnevu reformacije v Augsburgu. Božjo službo so vodili senior evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Erniša, ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode in mariborski škof Franc Kramberger.
Sampras za zgodovino
25. 06. 2000 09.15
Pete Sampras in Wimbledon. Dva pojma, ki sta tesno povezana in pomenita le eno - zmago. V zadnji sedmih letih je Američan šeskrat dvignil pokal in zabeležil 46 zmag proti enemu porazu; leta 1996 v finalu z Krajickom. Tudi letos se Sampras ni izneveril tradiciji. Nekaj dni pred začetkom turnirja je obiskal osrednje igrišče Wimbledona, se priklonil prazni kraljevski loži, pobožal travo in odšel z mislijo, da lahko čez štirinajst dni postane igralec z največ osvojenimi turnirji za grand slam.