banka
Svetovna banka predlaga e-poslovanje
16. 12. 2000 00.00
Države kandidatke za vstop v EU bi morale spodbujati elektronsko poslovanje. Le-to namreč lahko izboljša storilnost in pospeši trgovino v državah v razvoju. Država, ki se ne more učinkovito vključiti v tovrstno trgovanje, lahko ostane na obrobju, so opozorili predstavniki Svetovne banke. Kot je znano, so najvišji državniki članic EU na vrhu v Nici minuli teden dosegli dogovor o širitvi unije večinoma z državami Vzhodne Evrope po letu 2004. Internet in elektronsko poslovanje v pridruženih državah kandidatkah je na nižji ravni kot v EU ali v ZDA, je na novinarski konferenci dejal predstavnik za srednjo Evropo v Svetovni Banki Roger Growe. Dodal je, da bi morale vlade držav Srednje Evrope več pozornosti nameniti razvoju informacijske infrastrukture in interneta.
Povezovanje Abanke in Banke Vipa
15. 12. 2000 00.00
Ljubljanska Abanka in novogoriška Banka Vipa sta podpisali pismo o nameri poslovnega in kapitalskega povezovanja. Banki nameravata zaradi dogajanj v ekonomsko-finančnem okolju in zaradi tržnih in ekonomskih učinkov vzpostaviti skupno strategijo razvoja proizvodov, prodajnih poti, trženja in tehnične podpore poslovanju. Kot so sporočili iz Abanke, nameravata banki kapitalsko povezovanje izpeljali postopno, prek navzkrižnega lastništva in oblikovanja bančne skupine oz. združitve obeh bank.
Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu
13. 12. 2000 00.00
Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.
Največja slovaška banka prodana Avstijcem
13. 12. 2000 00.00
Slovaška vlada se je odločila, da bo največjo slovaško banko, Slovenska Sporitelna, prodala avstrijski banki Erste Bank. Vlada namerava 87-odstotni lastniški delež v banki prodati za 425 milijonov evrov.
Širjenje Perftecha na Hrvaško
13. 12. 2000 00.00
Vodstvo blejskega Perftecha, podjetja iz Skupine Autocommerce, ki se ukvarja z informacijskimi tehnologijami, z razvojem programske opreme, inženiringom na področju aktivne in pasivne mrežne opreme ter s storitvami vezanimi na dostop do interneta preko lastnega omrežja S5.net, je v Zagrebu podpisalo pogodbo o nakupu podjetja FIST. Gre za družbo, ki prav tako posluje na področju računalniške programske opreme in računalniške podpore uporabnikov. Njihova aplikativna programska oprema je doslej bila usmerjena predvsem v reševanje problemov informacijskih sistemov poslovodstev v srednje velikih družbah, med reference pa še posebej štejejo banke kot so Privredna banka Zagreb, Reiffeisen Banka Zagreb, Volksabank Zagreb, in druge. Z nakupom družbe FIST, in sicer njenega stoodstotnega deleža, je blejski Perftech naredil prvi korak v smeri uresničevanja tako lastne strategije kot strategije krovne delniške družbe Autocommerce v smeri širitve svoje dejavnosti tudi na sosednje trge. Kupoprodajno pogodbo je danes v Zagrebu podpisal direktor Perftecha Valter Nemec, družbo FIST pa bo še naprej vodil njen dosedanji direktor Boris Urščumlič, ki je hkrati bil tudi eden izmed treh Fistovih solastnikov.
Posojilo EU za zaprtje Černobila
13. 12. 2000 00.00
Evropska komisija je danes Ukrajini odobrila 585 milijonov dolarjev posojila. Denar je namenjen za izgradnjo dveh reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki, ki naj bi nadomestili izpad električne energije po zaprtju Černobila. Posojilo bo prispevala Evropska agencija za jedrsko energijo Euratom.
Vlada o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ
08. 12. 2000 00.00
Vlada, ki je danes na svoji drugi seji govorila predvsem o jutrišnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Sloveniji in odnosih z EU, je sprejela sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ, za koordinatorja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo pa imenovala Mirana Mejaka, ki je do nastopa prejšnje prehodne vlade to nalogo že opravljal, je po seji vlade povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Sporočil je tudi imeni dveh novih državnih sekretarjev v zunanjem ministrstvu. To bosta Ignac Golob in Miha Pogačnik.
Milošević ukradel štiri milijarde dolarjev?
08. 12. 2000 00.00
Guverner jugoslovanske centralne banke (NBJ) Mladjan Dinkić je v pogovoru za današnjo številko dnevnika Politika obtožil režim nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, da je ukradel precej več denarja, kot je prvotno domnevala jugoslovanska vlada. Po njegovih besedah so sodelavci Miloševićevega režima zadnjih deset let v tujino redno tihotapili kovčke z gotovino.
Greenspanove izjave dale zalet
06. 12. 2000 00.00
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes sledili pozitivnim gibanjem na Wall Streetu ter zabeležili precejšnjo rast. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 194,32 točke oz. 1,3 odstotka na 14.889,37 točke. Veliki porasti tečajev ameriških delnic so v Tokiu pozitivno vplivali predvsem na delnice podjetij visoke tehnologije, kot sta Sony in NEC.
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
Raiffeisen Zentralbank posredovala pri nakupu
01. 12. 2000 00.00
Avstrijska banka Raiffeisen Zentralbank je delnice SKB banke kupovala za investicijsko družbo Lunk Investments, ki je tako 6,45-odstotni lastnik slovenske banke, je v sporočilu za javnost zapisala SKB banka. Lunk Investments je investicijska družba, ki je registrirana na otoku Jersey v Rokavskem prelivu.
Počasnejša gospodarska rast
30. 11. 2000 00.00
Gospodarska rast v svetovni velesili Združenih državah Amerike se je prvič v štirih letih nekoliko upočasnila, saj je bila v letošnjem drugem četrtletju 2,4-odstotna, četrtletje prej pa še 5,6-odstotna.
Dokapitalizacija SKB banke
27. 11. 2000 00.00
Po neuradnih podatkih naj bi kandidati za kapitalski vstop v SKB banko ponujali za delnice najmanj okoli 150 odstotkov knjižne vrednosti. Najresnejše ponudbe za vstop v SKB banko naj bi dalo pet tujih bank: francoska banka Societe Generale, belgijska KBC, italijanska Unicredito in avstrijski banki Raiffeisen Zentralbank in Bank Austria. Kot pišejo ponedeljkove Finance, naj bi morebitni novi strateški partnerji največje slovenske zasebne banke ponujali tudi svež denar za dokapitalizacijo banke. Za delnico SKB banke naj bi morebitni strateški partnerji ponujali med 150 in 200 odstotkov knjižne vrednosti, kar pomeni, da bi tuji kupci utegnili za eno delnico plačati vsaj okoli 4500 tolarjev, saj knjižna vrednost delnice znaša dobrih 3000 tolarjev. Konec lanskega leta je bila knjižna vrednost delnice sicer 3179,66 tolarja, vendar je letos zaradi izgube upadla za nekaj deset tolarjev. Kupec, ki bi za delnico SKB banke plačal okoli 4500 tolarjev, bi moral v primeru javne ponudbe za prevzem pripraviti 300 milijonov nemških mark oz. 170 milijonov evrov, navajajo Finance. Toliko bi moral namreč odšteti, če bi se za prodajo odločili imetniki vseh delnic in vseh potrdil GDR.
Pomoč prizadetim na Bovškem
24. 11. 2000 00.00
Vlada je sklenila, da bo za sanacijo plazu na Bovškem pripravljen poseben intervencijski zakon, sprejela pa je tudi sklepa o prerazporeditvi sredstev. Prizadetim pa so na pomoč priskočile tudi druge institucije.
SKB o strateškem povezovanju
24. 11. 2000 00.00
Nadzorni svet SKB banke je včeraj po seji sporočil, da strateško povezovanje poteka po načrtu in v skladu z mednarodno uveljavljenimi pravili. Vodstvo banke in poseben odbor nadzornega sveta, ki ga sestavljajo nekateri člani nadzornega sveta in predsednica uprave banke Cvetka Selšek, vodita ta proces ter po potrebi seznanjata pristojne institucije.
Ugodna gospodarska rast v Nemčiji
23. 11. 2000 00.00
Nemška gospodarska rast se bo še naprej nadaljevala, kljub težavam, ki jih prinašajo višje cene nafte na svetovnem trgu, je v novembrskih napovedih zapisala nemška centralna banka Bundesbank. Na nadaljevanje ugodne gospodarske rasti kažeta vedno večje izkoriščanja proizvodnih zmogljivosti in povečanje zaposlenosti.
Credit Suisse kupuje JO Hambro
23. 11. 2000 00.00
Švicarska banka Credit Suisse je sporočila, da bo kupila britansko investicijsko podjetje JO Hambro, vendar pa ne želi razkriti, koliko jo bo nakup stal. JO Hambro naj bi obdržalo svoje ime in sedež v Londonu, prav tako pa naj bi poslovalo kot samostojna poslovna enota.
Zagrebačka banka želi kupiti SKB banko
21. 11. 2000 00.00
Zagrebačka banka je potrdila, da se zanima za nakup lastniškega deleža v slovenski SKB banki. Kot je za STA povedala predstavnica te hrvaške banke Sanja Kos, se za vstop na slovenski trg zanima s ciljem širjenja svojega poslovanja, podpore trgovinski menjavi med Hrvaško in Slovenijo ter povezovanja finančnih trgov držav. Drugih podrobnosti o nakupu lastniškega deleža SKB banke v Zagrebački banki zaenkrat še niso želeli razkriti.
Plazu zaenkrat ne bodo prožili
21. 11. 2000 00.00
Plazu med Mangartsko planino in slemenom Čezstožje zaenkrat ne bodo umetno sprožili, kar pa ne pomeni, da o tej možnosti ne bodo več razmišljali. Nevarnost novih premikov na pobočju ostaja zelo velika. Sicer pa je čez dan na Bovškem deževalo, ekipe na terenu so tako opravljale le najnujnejše delo.
Ugodni devizni krediti SKB banke
15. 11. 2000 00.00
SKB banka je na osnovi pred kratim prejetega mednarodnega sindiciranega posojila v višini 50 milijonov evrov s strani sindikata trinajstih tujih bank pripravila posebno ponudbo deviznih kreditov za slovenske uvoznike, ki jih slednji že lahko črpajo. Podjetje lahko najame kredit za različno ročnost, kar vpliva tudi na višino obrestne mere. Slednjo je SKB banka pri deviznih kreditih znižala za najmanj 0,4 odstotne točke pri kratkoročnih in največ 0,7 odstotne točke pri dolgoročnih deviznih kreditih.
Upad prodaje avtomobilov
15. 11. 2000 00.00
Prodaja novih avtomobilov v Zahodni Evropi je oktobra upadla za štiri odstotke. Po podatkih evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov se je prodaja v primerjavi z oktobrom 1999 znižala s 1,17 milijona na 1,12 milijona vozil.
BS končala posege na trgu tujega denarja
14. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije je danes končala obdobje poseganja na trgu tujega denarja z določitvijo izhodiščnega tečaja in največjega razmika. Kot so sporočili iz Banke Slovenije, lahko pogodbene banke od danes naprej prosto oblikujejo prodajni oz. nakupni tečaj.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Hrvatje se zanimajo za SKB banko
13. 11. 2000 00.00
Za kapitalsko povezovanje z SKB banko naj bi se po neuradnih vesteh zanimala ena pomembnejših zagrebških bank. Kot poroča časnik Finance, naj Hrvatje ne bi želeli v SKB banko samostojno, temveč skupaj z mednarodno finančno skupino, katere člani so. Z mednarodnimi finančnimi ustanovami sta trdno povezani obe najpomembnejši hrvaški banki - Zagrebačka banka in Privredna banka. Prva na londonski borzi kotira že štiri leta, njena pomembnejša lastnica je nemška zavarovalnica Allianz, pa tudi v banki ne skrivajo ambicij za širitev v sosednje države, predvsem v BiH in Slovenijo, navajajo Finance. Privredna banka Zagreb, nekoč lastnica Elana, pa je v mednarodne finance vpeta prek nove lastnice, italijanske banke Banca Commerciale Italiana.
Prva konferenca pakta stabilnosti v ZRJ
13. 11. 2000 00.00
Nekaj tednov po sprejemu ZRJ v Pakt stabilnosti za JV Evropo se je danes v Beogradu začela prva dvodnevna konferenca pakta stabilnosti, na kateri bodo začrtali politiko kratkoročne pomoči ZRJ med prihajajočo zimo in oblikovali načrt razvoja ZRJ in njenega odnosa z državami donatorkami pred mednarodno donatorsko konferenco, ki jo Evropska komisija in Svetovna banka načrtujeta v začetku decembra. Konference se udeležuje 300 udeležencev, med njimi 120 srbskih županov in predstavniki več kot 60 občin iz Evrope in ZDA, pa tudi predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. V Beograd je odšla tudi slovenska delegacija. V otvoritvenem govoru je koordinator pakta stabilnosti Bodo Hombach pozval mednarodno skupnost k oblikovanju nujnih programov pomoči ZRJ in poudaril, da brez gospodarskega napredka ne bo miru in stabilnosti. Koordinator pakta je obljubil, da bo pomoč v višini 200 milijonov evrov v Jugoslavijo prišla še pred novim letom. Sicer pa je Nemčija danes Beogradu obljubila 50 milijonov mark pomoči, Š vedska namerava 
Konec posredovanja na trgu tujega denarja
13. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije od jutri naprej zaključuje obdobje poseganja na trgu tujega denarja z določitvijo izhodiščnega tečaja in največjega razmika. Pogodbene banke bodo lahko od vključno 14. novembra dalje prosto oblikovale prodajni oziroma nakupni tečaj.
SRD in NKBM uskladili stališča
08. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) sta popolnoma uskladili pogodbo glede terjatev v višini 1,2 milijarde tolarjev, ki jih ima NKBM do Palome. SRD naj bi del terjatev NKBM poplačala, na preostanek pa bo uveden moratorij na odplačevanje za določen čas s šestletno odplačilno dobo, je povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Ostaja le še podpis pogodbe, ki naj bi ga obe strani izvedli v roku desetih dni. Rekar je tudi povedal, da naj bi v prihodnjem tednu ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za okolje in prostor uresničili sklep vlade in dokapitalizirali Palomo. Prvo ministrstvo v višini 205 milijonov tolarjev, drugo pa za 181 milijonov tolarjev.
Multimilijonarji po napaki
07. 11. 2000 00.00
Zaradi napake v računalniku neke belgijske banke je 880 strank banke za kratek čas obogatelo. Kot je pisal belgijski časnik Het Laatste Nieuvs, so nekatere stranke banke Fortis kar naenkrat na svoje račune dobile zneske v vrednosti več milijonov nemških mark. Vodstvo banke še vedo ugiba, kako je lahko do napake sploh prišlo. Vse stranke, ki so za kratek čas postali milijonarji, je banka že obvestila o napaki in jim na njihovo veliko žalost tudi pobrala lahko pridobljene milijone z računov.
Banka Slovenije posegla na devizni trg
07. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije je danes spet posegla na deviznem trgu, ker ocenjuje, da je rast tečaja tolarja prepočasna. Centralna banka je določila nov izhodiščni tečaj, ki znaša 210,66 tolarjev za euro. V skladu s pogodbo, ki jo ima z dvaindvajsetimi bankami sklenjena centralna banka, morajo te banke devize odkupovati po najmanj 210, 2387 tolarjev za euro in največ za 2111, 0813 tolarjev za euro.
Nova intervencija ECB za podporo evru
06. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka (ECB) je danes zjutraj, že četrtič po 22. septembru, posegla na trgu denarja za podporo šibkemu evru. ECB se želi s tem izogniti morebitnim posledicam, ki bi se lahko zaradi šibke skupne evropske valute odrazile v svetovnem gospodarstvu in na stabilnosti cen v Evropi. Evro je takoj po posegu ECB poskočil nad 87 centov za dolar, vendar se je kmalu, tako kot v petek, spustil pod to vrednost. Kot napovedujejo ekonomisti, naj bi osrednja banka v prihodnjih dneh še večkrat intervenirala, s čimer naj bi trgu dokazala, da misli resno braniti tečaj skupne evropske valute.