banka

GM podpisal pogodbo z AutoVAZ

28. 02. 2001 00.00

Največji avtomobilski proizvajalec na svetu General Motors (GM) je podpisal pogodbo z vodilnim ruskim avtomobilskim proizvajalcem AutoVAZ, s katerim bosta ustanovila mešano podjetje za proizvodnjo osebnih športnih vozil. S tem bo GM prvi ameriški avtomobilski proizvajalec, ki bo investiral v rusko avtomobilsko industrijo.

Bliža se objava nekonsolidiranih računovodskih izkazov

28. 02. 2001 00.00

Včeraj so borzni posredniki na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev sklenili 1511 poslov, ki so bili skupaj vredni 463 mio SIT. Slovenski borzni indeks je pridobil 0,11% in je vreden 1.795 točk, Slovenski indeks pidov pa je padel za 0,37% na 1.467 točk.

Banka Celje še naprej uspešna

28. 02. 2001 00.00

Banka Celje je bila v lani zelo uspešna, saj je po nerevidirani bilanci uspeha bilančno vsoto v primerjavi s predlansko povečala za 30 milijard tolarjev oz. 18 odstotkov na 185 milijard tolarjev, kar je tudi več od zastavljenih načrtov, je za STA povedal član uprave banke Dušan Drofenik. Poudaril je tudi, da so kljub velikim vlaganjem v prenovo informacijske tehnologije ter oblikovanim rezervacijam za varno poslovanje dosegli načrtovani bruto dobiček, ki je v primerjavi z dobičkom iz leta 1999 porasel za 18 odstotkov na 2,6 milijarde tolarjev. Banka je lani zabeležila 1,9 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 175 milijonov tolarjev več kot predlani.

Cenejše delnice v Tokiu

27. 02. 2001 00.00

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v primerjavi z včerajšnjim dnem znižali za 1,07 odstotka. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, se je znižal za 141,28 točke in trgovanje končal na 13.059,86 točke.

Zanimanje za slovenska podjetja

26. 02. 2001 00.00

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) se zanima za nakup manjšinskih lastniških deležev v tistih slovenskih družbah in podjetjih, ki naj bi jih privatizirali letos. Kot je v pogovoru izjavil eden izmed direktorjev te banke, med drugim pristojen tudi za Slovenijo, se banka zanima predvsem za nakup deležev v slovenskih bankah in telekomunikacijskih podjetjih. EBRD naj bi se po njegovih besedah zanimala za največ petinski lastniški delež v slovenskih bankah in podjetjih, je poročal Radio Slovenija.

Pridobitve Umetniške zbirke NLB

24. 02. 2001 00.00

V Galeriji Avla Nove Ljubljanske banke je do 2. aprila na ogled del umetnin, ki jih je NLB odkupila v minulem letu. Vodja Umetniške zbirke NLB in kustos razstave Stane Bernik predstavlja dela Rika Debeljaka, Bojana Gorenca, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana, Zmaga Jeraja, Živka Marušiča in Tuga Šušnika.

Celjski Cetis lani poslovno uspešen

23. 02. 2001 00.00

Celjska družba Cetis, katere največji lastniki so Cetis Graf, Probanka, Banka Celje in Pivovarna Laško, je po prvih ocenah leto 2000 sklenil s približno 5,4 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 15 odstotkov več kot leto poprej. Kot poudarja direktor Cetisa Drago Polak, je na njihovo lansko poslovanje nedvomno vplivala podražitev repromaterialov, predvsem pa papirja, ki se je podražil za 40 odstotkov. "Ravno ta podražitev nas je prisilila k varčevanju na vseh področjih, saj vso breme povišanih cen vhodnih materialov nismo mogli naložiti kupcem. Kljub temu pa je bilo lansko leto dobičkonosno, kar pomeni, da bomo imeli približno&nbsp

Ali bo NLB ostala v slovenski lasti

21. 02. 2001 00.00

Program privatizacije NLB, ki ga je predstavilo vodstvo, predvideva, da bi največja slovenska banka ostala v večinski lasti slovenskih pravnih in fizičnih oseb. Model privatizacije vsebuje trojni postopek: pripajanje bank hčera, delno odprodajo državnega lastniškega deleža in hkrati izdajo novih delnic domačim in tujim investitorjem.

Lažni bankovci za slepe, gluhe in umsko prizadete

21. 02. 2001 00.00

Evropska centralna banka (ECB) bo, še preden bo dala v obtok bankovce evra, izdala 28.000 kompletov lažnih bankovcev skupne evropske valute, s pomočjo katerih naj bi se slepi, gluhi in umsko prizadeti naučili prepoznavati nov denar. Lažni bankovci so na videz in otip enaki pravim bankovcem, ki bodo v obtoku od 1. januarja 2002, vendar se od njih razlikujejo po tem, da so potiskani le po eni strani in imajo napis "Brez vrednosti". Lažni bankovci so oštevilčeni in nimajo zaščite, kakršno bodo imeli pravi bankovci. Spomladi naj bi za urjenje prizadetih izdali tudi lažne kovance.

Manjši dobiček nemške centralne banke

19. 02. 2001 00.00

Dobiček nemške centralne banke se bo po izračunih nemškega ministrstva za finance v prihodnjih letih zmanjšal. Kot piše nemški časnik Focus, bo po napovedih ministrstva nemška centralna banka v poslovnih letih 2000 in 2001 sicer še imela letni dobiček 11 milijard nemških mark, medtem ko bo že leta 2002 dobiček banke znašal le še pet do šest milijard mark. Glavni vzrok za zmanjšanje dobička nemške centralne banke naj bi bil, da bodo v obtok dali evro, zaradi katere bo banka imela manjši dobiček od velikega števila bankovcev nemške valute v obtoku. Ko bodo v obtoku bankovci evropske valute, bo Evropska centralna banka ukinila prehodno ureditev, po kateri ima nemška centralna banka številne ugodnosti.

NLB načrtuje predor na tuji trg

19. 02. 2001 00.00

Nova Ljubljanska banka (NLB) po dobrih poslovnih rezultatih v preteklem letu letos načrtuje proces združevanja z bankami hčerami, začetek privatizacije banke in krepitev prisotnosti na trgih Srednje Evrope ter nadaljnjo specializacijo ponudbe za posebne skupine strank - privatno bančništvo. Postopek pripajanja v prvi fazi predvideva pripojitev Banke Velenje, Dolenjske banke in Pomurske banke v prvi polovici leta, najkasneje do 30. junija 2002 naj bi pripojili še Banko Domžale, Banko Zasavje in Koroško banko, tretja faza pa predvideva pripojitev Banke Celje in še vedno aktualno povezavo z Banko Koper, za katero se resneje zanimata še dve tuji banki. Banka načrtuje tudi prodor na tuje trge, kjer na bi do leta 2005 ustvarila že 40 odstotkov svoje bilančne vsote. Svoje aktivnosti namerava okrepiti predvsem v državah Srednje Evrope, s katerimi slovensko gospodarstvo največ sodeluje.

Uspešno poslovno leto NKBM

19. 02. 2001 00.00

Nova kreditna banka Maribor (NKBM) je lani po prvih ocenah ustvarila 5,26 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je 18 odstotkov več kot leto poprej, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Jože Glogovšek. Po njegovih besedah bo čisti dobiček po obdavčitvi znašal okoli 2,6 milijarde tolarjev oz. 10 odstotkov več kot leta 1999.

Ključne obrestne mere nespremenjene

15. 02. 2001 00.00

Evropska centralna banka (ECB) danes v skladu s pričakovanji ni spremenila svojih ključnih obrestnih mer. V nasprotju od ameriške centralne banke, ki je januarja dvakrat sprejela odločitev o znižanju ključnih obrestnih mer za 0,5 odstotka, je ECB danes sprejela odločitev, da ostaja najpomembnejša obrestna mera v 12 držav članicah evropske monetarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank, še vedno 4,75 odstotka, kar je za 0,75 odstotka pod ameriško stopnjo.

Svet BS na včerajšnji seji

14. 02. 2001 00.00

Svet Banke Slovenije je na svoji včerajšnji, 220. seji obravnaval predhodno poročilo misije Mednarodnega denarnega sklada, ki je bila na rednem letnem obisku po IV. členu Statuta Mednarodnega denarnega sklada od 31. januarja do 13. februarja letos v Ljubljani. Splošna ocena gospodarske situacije, ki jo je pripravila misija MDS, je na kratek rok sicer pozitivna, istočasno pa opozarja na dva večja problema: na

Na tržaškem sodišču o zlomu TKB

10. 02. 2001 00.00

Na tržaškem sodišču poteka za zaprtimi vrati - tako naj bi namreč zahtevali nekateri obtoženci - preliminarna obravnava o zlomu nekdanje Tržaške kreditne banke (TKB), ki je svojčas veljala za najpomembnejši denarni zavod Slovencev v Italiji. Danes so se prijavile nekatere nove civilne stranke: med temi italijansko zakladno in finančno ministrstvo, ministrski svet, banka v stečaju in nekaj manjših delničarjev. Med obtoženci so manjkala nekatera vidnejša imena, zlasti senator gibanja Forza Italia Giulio Camber, navzoči pa so bili npr. nekateri drugi obtoženci, in sicer univerzitetni profesor Francesco Alessandro Querci ter predzadnji in zadnji direktor TKB, Vito Svetina in Adrijan Semen. Poskrbljeno je bilo tudi za prevajalsko službo. Po približno enourni preliminarni razpravi je prišlo do daljše prekinitve. Javni tožilec Raffaele Tito naj bi zahteval, da se proces vrne v fazo preliminarne preiskave, eden od odvetnikov pa naj bi zahteval celotno registracijo prejšnje preliminarne obravnave.

Brezposlenost v Avstraliji

09. 02. 2001 00.00

Stopnja brezposelnosti v Avstraliji se je januarja v primerjavi z decembrom lani s 6,6 odstotka dvignila na 6,7 odstotka. Višja stopnja brezposelnosti je posledica dejstva, da povečanje števila delovnih mest s polovičnim delovnim časom ni moglo v celoti nadomestiti števila ukinjenih delovnih mest s polnim delovnim časom. Po podatkih avstralske vlade je januarja zaposlitev s polnim delovnim časom iskalo 44.000 ljudi, iskalcev dela s polovičnim delovnim časom pa je bilo 40.000. Avstralska vlada je omenjene podatke sporočila le dan potem, ko je avstralska centralna banka obrestno mero, po kateri si banke prek noči posojajo denar, znižala za pol odstotne točke na 5,75 odstotka.

Japonska centralna banka znižala ključno obrestno mero

09. 02. 2001 00.00

Japonska centralna banka je, zaskrbljena zaradi skromne gospodarske rasti, ta je bila v tretjem četrtletju lani celo negativna, prvič po septembru 1995 znižala temeljno obrestno mero. Bank of Japan se je na petkovem sestanku odločila znižati glavno obrestno mero za 0,15 odstotka na 0,35 odstotka.

Britanska banka znižala obrestno mero

08. 02. 2001 00.00

Britanska centralna banka je za četrtino odstotne točke znižala obrestno mero na 5,75 odstotka. Gre za prvo znižanje obrestne mere po letu 1999. Banka upa, da bo s to odločitvijo pripomogla k britanski gospodarski rasti. Tudi ameriški Odbor za zvezne rezerve je pred kratkim za eno odstotno točko znižal obrestne mere, da bi pripomogel k ameriški gospodarski rasti in k večjemu zaupanju ameriških potrošnikov v gospodarstvo.

Zadolžitev Evropske investicijske banke

08. 02. 2001 00.00

Evropska investicijska banka se bo v letošnjem letu zadolžila za približno 33 milijard evrov, je dejal predsednik banke Philippe Maystadt. Lansko leto se je Evropska investicijska banka že zadolžila za 29 milijard evrov. Maystadt je še povedal, da je imela banka 31. decembra lani za približno 160 milijard evrov dolga, medtem ko je vsota posojil znašala 199 milijard evrov.

Gorenjska banka lani poslovala uspešno

06. 02. 2001 00.00

Gorenjska banka je v minulem letu poslovala uspešno, saj je, kljub zaostrenim konkurenčnim razmeram ob zniževanju obrestnih marž in cen drugih bančnih storitev, dosegla zastavljene cilje. Bilančna vsota banke se je povečala za 22 odstotkov na 159 milijard tolarjev, s čemer Gorenjska banka ohranja sedmo mesto v slovenskem bančnem prostoru, bruto dobiček banke pa se je zvišal za 10,6 odstotka na 2,2 milijarde tolarjev. Donos na kapital pred obdavčitvijo znaša nekaj čez 10 odstotkov, kapitalska ustreznost banke pa je 23?odstotna in je precej nad predpisano.

Trgovanje z obveznicami Banke Celje

05. 02. 2001 00.00

Odbor za sprejem Ljubljanske borze je 25. januarja letos sprejel odločbo o sprejemu obveznic 4. emisije na ime izdajatelja Banka Celje, s trgovalno oznako BCE4 v borzno kotacijo. Prvi dan trgovanja bo v petek, 9. februar.

Klik NLB tudi za uporabnike Banke Celje

05. 02. 2001 00.00

Banka Celje d.d. je z Novo Ljubljansko banko d.d. in podjetjem ZASLON d.o.o. sklenila tristranski dogovor za uporabo Klika NLB. ZASLON je tako s svojimi rešitvami uspešno prodrl tudi v peto največjo slovensko banko.

ECB ni zvišala obrestnih mer

02. 02. 2001 00.00

Evropska centralna banka v četrtek ni zvišala ključnih obrestnih mer. Najpomembnejša obrestna mera v dvanajstih državah članicah evropske denarne unije, obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki, tako še vedno znaša 4,75 odstotka. Svet je danes razpravljal tudi o denarnopolitični situaciji v evroobmočju in kot je povedal predsednik ECB Wim Duisenberg, glede na situacijo za zdaj še ne razmišljajo o spreminjanju obrestnih mer. ECB tako pri spremembi obrestnih mer ni sledila ameriški centralni banki, ki je včeraj po pričakovanjih sprejela odločitev o znižanju ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, in sicer za 50 bazičnih točk, oziroma pol odstotka, na 5,5 odstotka ter diskontno obrestno mero, po kateri ameriška centralna banka posojajo denar komercialnim bankam, prav tako za pol odstotka, na pet odstotkov.

Deutsche Bank je lani podvojila dobiček

02. 02. 2001 00.00

Največja nemška poslovna banka Deutsche Bank je lani več kot podvojila dobiček, saj se je dobiček z 2,45 milijarde evrov v letu 1999, lani povzpel na 4,95 milijarde evrov. S tem Deutsche Bank je dosegla najvišji dobiček v zgodovini obstoja. Deutsche Bank je že oznanila, da bo letos zaradi visokega dobička namenila več denarja za dividende, in sicer bo dividenda na delnico znašala 1,3 evra, medtem ko je lani znašala 1,15 evra na delnico.

Tožba hrvaških varčevalcev LB

01. 02. 2001 00.00

Slovenska vlada je na seji sprejela predlog generalnega državnega pravobranilca, da Slovenijo v tožbi hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke pred Evropskim sodiščem za človekove pravice pri Svetu Evrope zastopa pravna pisarna Cleary Gottlieb Steen and Hamilton.

Rast avstralskega gospodarstva se zmanjšuje

30. 01. 2001 00.00

Avstralska nacionalna banka (NAB)je v svoji decembrski raziskavi ugotovila, da se rast avstralskega gospodarstva zmanjšuje, a ne tako močno, da bi lahko govorili o gospodarski recesiji. Čeprav je pešanje avstralskega gospodarstva v primerjavi z radikalnimi pojavi v Združenih državah Amerike šibko, je Avstralija v zadnjih mesecih preteklega leta zabeležila kar močno zmanjšanje na področju zaposlovanja, gradnje, proizvodnje, prodaje in transporta, je sporočila NAB.

V Indiji okoli 100 tisoč mrtvih

30. 01. 2001 00.00

Tisoče prebivalcev je danes v strahu pred novimi potresnimi sunki pobegnilo iz glavnega mesta province Gudžarat, kjer že peti dan poteka reševanje redkih preživelih po petkovem potresu. Eksodus preživelih prebivalcev petmilijonskega Ahmedabada se je še povečal, ko je indijski obrambni minister George Fernandes napovedal, da se boji, da je potres zahteval celo 100,000 žrtev. Predstavniki province pa dvomijo o teh številkah in predvidevajo okoli 20.000 mrtvih. Manjši potresni sunki so včeraj cel dan stresali zahodno Indijo, kar je še povečevalo strah med prebivalstvom. Nezadovoljstvo ljudi zaradi počasnega poteka reševanja v bolj oddaljenih predelih vedno bolj narašča, ponekod pa prihaja tudi do plenjenja.

Obnovljeno zaupanje v hrvaške banke

29. 01. 2001 00.00

Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka. Po podatkih novembrskega poročila Hrvaške narodne banke so znašale devizne vloge varčevalcev 46,1 milijarde hrvaških kun, kar je za 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega kar 69 odstotkov predstavljajo vezane vloge. Vloge v hrvaških kunah pa so s 5,4 milijarde kun narasle na 7,5 milijarde kun. Od deviz je najbolj priljubljena nemška marka.

Večje zaupanje v hrvaške banke

28. 01. 2001 00.00

Na Hrvaškem se vrača zaupanje v hrvaške banke. Konec novembra so hrvaški varčevalci v bankah imeli 54 milijard hrvaških kun sredstev v kunah in devizah, kar je za 11 milijard kun več kot leto prej. Od tega so znašale devizne vloge kar 46,1 milijarde kun, vloge v hrvaških kunah pa 7,5 milijard kun, je v novembrskem poročilu objavila Hrvaška narodna banka.

Za Probanko je uspešno leto

27. 01. 2001 00.00

Probanka je lani po nerevidiranih poslovnih rezultatih skupni obseg poslovanja povečala za 31 odstotkov na 77,9 milijarde tolarjev, bilančna vsota banke se je povečala za 18 odstotkov oz. 7,3 milijarde tolarjev, zunajbilančno poslovanje pa za 10,9 milijarde tolarjev oz. 58 odstotkov. Banka v svoji uradni objavi lanskih rezultatov navaja še, da je lani za svoje komitente opravila za 740,1 milijona evrov plačilnega prometa s tujino, kar je 24-odstotno povečanje v primerjavi z letom 1999.