banka

EBRD zaustavil del pomoči za Černobil
05. 03. 1998 08.12
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je zaustavila dotok sredstev v višini več milijonov dolarjev, ki so bila prvotno namenjena za financiranje kratkoročnih del za izboljšanje varnosti na edinem bloku, ki še deluje v Černobilu. EBRD bo ta sredstva namenila za pokritje splošnih stroškov razgradnje celotne jedrske elektrarne. Za ta korak se je EBRD odločila potem, ko je izvedela, da je ukrajinsko energetsko podjetje Energoatom opustilo načrte, po katerih naj bi tretji blok černobilske elektrarne dokončno zaprli še letos. Po novem zaustavitev načrtujejo za leto 1999, so sporočili iz NucNet.

Banka Slovenije bo 10. marca v obtok izročila novi bankovec za 200 tolarjev
03. 03. 1998 11.43
Banka Slovenije bo 10. marca v obtok izročila novi bankovec za 200 tolarjev. Novi bankovec se bo od tistega v obtoku razlikoval v datumu izdaje, ki je 8. oktober 1997, kot član sveta Banke Slovenije pa je podpisan Samo Nučič, so sporočili predstavniki omenjene banke.

Avstrija za krajši rok zamenjave šilinga z evrom
26. 02. 1998 08.48
Avstrijska centralna namerava skrajšati rok, ki bo ob uvedbi skupne valute evra, na voljo avstrijskim državljanom za gotovinsko menjavo šilingov v evro, sporočajo predstavniki banke.

Dodik: Republika srbska ni več mednarodno izolirana
23. 02. 1998 17.11
Premier Republike srbske Milan Dodik je danes izjavil, da njegov obisk v ZDA omogoča srbski entiteti v BIH izboljšanje njenega mednarodnega in še zlasti finančnega položaja.

Svetovna banka podprla gruzijski projekt obnove kulturnih znamenitosti
20. 02. 1998 08.18
Predstavniki Svetovne banke so sprejeli sklep o denarni podpori Gruziji v višini 4,49 milijona ameriških dolarjev, ki bo namenjena promociji, organizaciji in vzdrževanju gruzijskih kulturnih dediščin, sporočajo iz omenjene banke. S pridobljenim posojilom skušajo predstavniki gruzinske vlade znova oživiti gruzijski turizem, ki je pred leti ustvarjal velik delež dohodkov. Z dobljenim denarjem nameravajo v Gruziji urediti pokrajino in okolico v krajih, kjer so pomembnejše kulturne znamenitosti.

Svetovna banka Makedoniji dodelila posojilo
19. 02. 1998 08.45
Svetovna banka je Makedoniji dodelila posojilo v višini 35 milijonov dolarjev za obdobje 20 let, ki bo namenjeno financiranju projektov za posodobitev energetskega sistema v državi. Projekt predvideva obnovo distribucijske mreže za električno energijo ter obnovo šestih največjih makedonskih hidroelektrarn, v katerih proizvedejo 91 odstotkov električne energije. Odkar je leta 1993 Makedonija postala članica Svetovne banke, je od te ustanove dobila posojila v skupni vrednosti približno 375 milijonov dolarjev, s katerimi je financirala 12 različnih projektov.

Kreditni liniji s Hrvaško
17. 02. 1998 19.17
Nova Kreditna banka Maribor je včeraj, 16. februarja, prvič v zadnjih petih letih znova odobrila samostojno posojilo tujima bankama. S hrvaškima Gradsko banko Osijek in Glumina banko Zagreb je odprla kreditni liniji, ki bosta pomagali dvema slovenskima podjetjema pri izvedbi njunih izvoznih poslov, so danes sporočili iz Nove KBM. Kreditna linija s tujo banko je oblika podpiranja izvoznih poslov domačih podjetij. Izvoznik na ta način dobi plačilo za svoje blago takoj ob predaji blaga kupcu, kupec pa lahko izkoristi ugodne pogoje plačila z zamikom.

Višje ocene kakovosti Nove KBM
16. 02. 1998 16.07
Nova kreditna banka Maribor si je pridobila višjo oceno kakovosti, ki bo poslej za dolgoročne kredite znašala BBB ter je za kategorijo višja kot ob zadnjem ocenjevanju. Višjo oceno je Nova KBM dobila na podlagi ocene institucije za ocenjevanje poslovanja bank Thomson BankWatch, ki je ugodno ocenila njeno lansko poslovanje.

Obubožana tajska banka bo na Valentinovo pozivala k varčevanju
14. 02. 1998 10.54
Obubožena tajska banka bo na Valentinovo stranke skušala navdušiti za varčevanje. Bangkokška metropolitanska banka, ki ji je vlada nedavno odpisala dolgove, bo uslužbence 174 podružnic širom Tajske na Valentinovo poslala trkat na vrata v iskanju novih varčevalcev. "Valentinovo je priložnost, da doseženo ljudi vseh profilov in svojim strankam in njim na ta poseben dan ponudimo toplino in zaupanje, ki sta temelj ljubezni," so sporočili iz banke.

Evropska centralna banka ne namerava zviševati obrestnih mer
13. 02. 1998 09.01
Evropska centralna banka je sporočila, da svoje denarne politike ob uvedbi skupne evropske valute evra ne bo bistveno zaostrila. Zmerna rast in nizke inflacijske stopnje v državah članicah Evropske monetarne unije (EMU) naj bi po mnenju finančnih strokovnjakov nemških bank omogočile nizke stopnje obrestnih mer. V prihodnje tudi ni pričakovati ekspanzivne denarne politike evropske centralne banke. Po predvidevanjih strokovnjakov naj bi inflacijska stopnja leta 1999 v državah članicah EMU znašala dva odstotka, povprečna rast pa naj bi dosegla 3 odstotke.

Dvig italijanskih pokojnin bo odslej mogoč na NLB
12. 02. 1998 15.05
Kmečka banka Gorica, ki je julija lani na razpisnem natečaju pridobila pravico za izplačevanje italijanskih pokojnin širom Evrope, si je na območju Slovenije kot banko - partnerja za njihovo izplačevanje izbrala Novo ljubljansko banko. Skupni posel je doslej potekal tako, da so slovenski upravičenci pokojnin prejemali bančne čeke, vnočljive pri NLB. Banki pa sta sodelovanje poglobili in bodo odslej v NLB lahko pokojnine knjižili neposredno na račune upravičencev.

Oblikovanje sklada, ki bo jamčil za tuja vlaganja v BiH
12. 02. 1998 09.41
Evropska unija in Svetovna banka sta napovedali oblikovanje posebnega sklada, s katerim bodo jamčili za vlaganja tujih podjetij v BiH, je sporočil tiskovni predstavnik EU Ivo Ilić Gabara. V Investicijski jamstveni sklad bo petnajsterica prispevala 20 milijonov nemških mark, s katerimi bo upravljala agencija Svetovne banke. Novi sklad naj bi spodbudil pritok neposrednih tujih vlaganj v opustošeno BiH, kjer se vlagatelji bojijo političnih pretresov, izgub zaradi omejitev pri menjavi valut, težav pri transportu, zamplemb, vojne in nemirov. Evropska unija je v sredo tudi podarila 2,4 milijona mark vredna posebej prirejena vozila sarajevskemu komunalnemu podjetju.

Še ena japonska banka osumljena vpletenosti v škandal
10. 02. 1998 08.53
Zadnji v nizu škandalov, ki pretresajo japonski finančni svet, se je zgrnil na eno najuglednejših japonskih poslovnih bank, Industrial Bank of Japan. Po pisanju časnika Jomiuri naj bi banka sredi devetdesetih let podkupovala direktorja japonske avtocestne družbe Takehika Isako, v zameno pa naj bi dobila projekt izdaje obveznic omenjene družbe. Gre za znesek v višini poldrugi milijon jenov. Banka je res vodila devet od 17 projektov izdaje obveznic japonske avtocestne družbe. Urad okrožnega javnega tožilca je že začel preiskavo.

Gradbeno dovoljenje za WTC na Reki
09. 02. 1998 09.13
Na Reki bodo te dni začeli graditi Svetovni trgovinski center (WTC), ki je po številnih zapletih konec januarja vendarle dobil gradbeno dovoljenje. Gradnja poslovnega stolpa, trgovskega centra, kongresnega razstavišča, rekreacijskega parka in parkirnih prostorov, ki naj bi bili po besedah direktorja reškega WTC Davorja Mihovilića nared do junija 2000, naj bi stala kakih 455 milijonov kun. Medtem se bodo odločili tudi o morebitni gradnji hotela, vsekakor poslovnega tipa in najvišje kategorije. Mihovilić je dodal, da so v reški WTC doslej vložili 63 milijonov kun, od tega največ v zemljišče. 70 odstotkov osnovnega kapitela je prispevalo reško podjetje Transadria, 13,5 odstotka mesto Reka, sedem odstotkov Dubrovačka banka, tri odstotke Kvarner banka, 4,5 odstotka Luka Rijeka in 1,5 odstotka Riječka banka. V WTC na Reki bo predvidoma domovalo 250 podjetij in 2500 zaposlenih. Tretjino od 22.000 kvadratnih metrov trgovskega prostora je rezervirala italijanska veriga PAM, tretjino nameravajo rezervirati druge velike tuje verige trgovin, preostanek pa bodo ponudili domačim trgovcem. Reški župan Slavko Linić je ob tem poudaril, da bo WTC najbolje nadomestil pomanjkanje poslovnih in trgovskih prostorov na Reki.

Od torka v obtoku rahlo spremenjen bankovec za 5000 tolarjev
08. 02. 1998 10.25
Banka Slovenije bo v torek, 10. februarja, v obtok izročila bankovec za 5000 tolarjev, ki se od bankovca, ki je že v obtoku, razlikuje po tem, da je na sprednji strani namesto slikarske palete posebna svetleča folija, na kateri je odtisnjena številka 5000 in kontura portreta slikarke Ivane Kobilice. Na bankovcu bo naveden tudi datum izdaje 8. oktober 1997, kot član sveta Banke Slovenije pa bo podpisan dr. Dušan Zbačnik. Bankovec z datumom izdaje 1. junij 1993 pa še naprej ostaja v obtoku kot zakonito plačilno sredstvo.

Letos posojila EIB v vrednosti 25 milijard ekujev
07. 02. 1998 09.26
Evropska investicijska banka (EIB) je napovedala, da bo letos za posojila namenila približno 25 milijard ekujev, kar je za skoraj dve milijardi več kot lani. Predsednik banke Brian Unwin je povedal, da bo večina teh posojil v evrih ali valutah, ki se bodo z uveljavitvijo Evropske gospodarske in denarne unije 1. januarja prihodnje leto konvertirale v evro.

Kmalu 8 milijonov brezposelnih v Indoneziji?
05. 02. 1998 09.46
Indonezijski minister za delo Abdul Latif je danes ocenil, da se bo število brezposelnih v državi zaradi gospodarske krize letos podvojilo in preseglo osem milijonov. "Pričakovana ničelna gospodarska rast bo imela za posledico osem milijonov brezposelnih," je pojasnil Latif. Delo naj bi letos izgubilo okoli 1,5 milijona Indonezijcev. Indonezijski finančni minister Marje Muhamad pa je za četrtkovo izdajo časnika Jakarta Post povedal, da bo Svetovna banka Indoneziji še februarja nakazala milijardo dolarjev kot takojšnjo pomoč za premostitev finančne in valutne krize v državi.

Pogajanja o nasledstvu - predvsem o zlatu
04. 02. 1998 17.12
Slovenska delegacija se je danes na pogajanih o nasledstvu v Bruslju znova zavzela za začetek parcialne delitve nekdanjega skupnega premoženja, kar je tako v skladu z memorandumom o nasledstvu, ki ga je oblikoval mednarodni posrednik na pogajanjih sir Arthur Watts, kot s sklepi z decembrskega zasedanja mednarodnega sveta za nadzor izvajanja mirovnih sporazumov na območju nekdanje Jugoslavije (PIC), je po prvem delu pogajanj povedal vodja slovenske pogajalske ekipe Miran Mejak.

Zagrebacka banka pricakuje rast dobicka iz tekocega poslovanja
29. 01. 1998 08.12
Zagrebacka banka pricakuje letos vecji dobicek iz tekocega poslovanja, kar bo v veliki meri odvisno od dostopnosti ugodnih posojil tujih virov in od razvoja gospodarstva v stabilnih pogojih, je ocenila uprava omenjene banke. Po pricakovanjih bo lanski dobicek, ki je v najvecji meri nastal v posojilno-garancijskih poslih, vecji od nacrtovanega. Po nerevidiranih devetmesecnih financnih rezultatih, je v prvih devetih lanskih mesecih banka zabelezila 263 milijona kun celotnega dobicka, kar je skoraj za polovico vec kot v enakem obdobju leta 1996.

Največja češka banka odpira predstavništvo na Poljskem
28. 01. 1998 09.22
Največja češka banka - Komercni banka iz Prage, krepi svojo navzočnost na srednjeevropskem trgu. Banka je ta teden odprla svoje prvo predstavništvo na Poljskem, kjer so češka podjetja vse bolj aktivna in namerava financirati njihove posle. Obseg trgovanja med Češko in Poljsko se je od leta 1993 potrojil in v prvih devetih mesecih leta 1997 dosegel 1,5 milijarde dolarjev. Komercni banka med drugim že ima svoja predstavništva v Rusiji, na Madžarskem, v Nemčiji in Veliki Britaniji.

Upadel primanjkljaj v tekočem delu plačilne bilance Madžarske
25. 01. 1998 11.33
Kot je sporočila madžarska osrednja banka, je madžarski primanjkljaj v tekočem delu plačilne bilance v enajstih mesecih lani padel na polovico vrednosti v primerjavi z enakim obdobjem leta 1996. Od januarja do novembra je omenjeni primanjkljaj znašal 615 milijonov ameriških dolarjev oziroma 562 milijonov manj kot v enakem obdobju predlani

Japonska banka kupila delnice češke banke
23. 01. 1998 08.44
Japonska banka Nomura je kupila 36-odstotni lastniški delež češke banke Investični a postovni banka. Kot je sporočila češka tiskovna agencija ČTK, je Nomura za delniški paket plačala 2,9 milijarde čeških kron.

EBRD podprla projekt GAZ-Fiat
20. 01. 1998 08.21
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je načeloma odobrila naložbo v višini 240 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena projektu proizvodnje avtomobilov, ki sta ga skupaj zasnovala italijanski Fiat in drugi največji proizvajalec avtomobilov v Rusiji, GAZ.

Novi bankovci za 50 mark
18. 01. 1998 10.27
Nemška osrednja banka bo 2. februarja dala v obtok nove bankovce za 50 nemških mark z izboljšano varnostno zaščito.

HBOR nagrajena za izdajo obveznic
18. 01. 1998 10.25
Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR) je dobila nagrado za najbolje pripravljeno izdajo obveznic v letu 1997, nominirano v avstrijskih šilingih. Nagrado ji je dodelil finančni časopis International Financing Review. HBOR je v sodelovanju z mednarodnim sindikatom bank pod vodstvom avstrijske bančne skupine Creditanstalt euro obveznice izdala maja lani v znesku 700 milijonov šilingov. Letna obrestna mera znaša 5,625 odstotka, rok dospelosti pa pet let. Sredstva, ki jih je HBOR dobila z izdajo obveznic, so bila namenjena pripravam na lansko turistično sezono. To je bila prva izdaja obveznic ene od hrvaških bank na mednarodnem trgu kapitala.

DZ bo v novem letu odločal tudi o noveliranju zakona o Banki Slovenije
03. 01. 1998 15.04
Državni zbor (DZ) naj bi na zakonodajnem področju v novem letu med drugim odločal tudi o predlogu opozicijskega poslanca Bogomirja Špiletiča (SDS) za noveliranje zakona o Banki Slovenije, s katerim bi moralo zakonodajno telo po mnenju nekdanjega visokega uradnika v državni agenciji za nadzor plačilnega prometa med svoje pristojnosti prenesti odločanje o izbiri družbe za revidiranje računovodskih izkazov v centralni banki. Po sedaj veljavnem zakonu si namreč Banka Slovenije sama izbira svojega nadzornika oziroma neodvisnega revizorja, ki pripravlja vsakoletne ocene o točnosti in poštenosti njenih računovodskih izkazov. S tem, da bi v prihodnje o izbiri pooblaščenega revizorja odločal državni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa, bi po Špiletičevem prepričanju zakonodajalec zagotovil "nepristranskost, ki je pri reviziji zelo pomembna".

Za več kot 150 milijard dolarjev dolgov Južne Koreje
31. 12. 1997 08.10
Zunanji dolg Južne Koreje je konec novembra po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašal skoraj 157 milijard dolarjev. Podatek zajema tudi posojila čezmorskih podružnic korejskih finančnih ustanov in posojila pri tujih bankah. Južnokorejska vlada bo v sodelovanju z IMF vsak mesec objavljala podatke o zunanjem dolgu, saj se je Seul v okviru pogajanj z IMF o premostitvenem posojilu zavezal, da bo poleg ustreznih gospodarskih in finančnih reform poskrbel tudi za večjo transparentnost. IMF, Svetovna banka in Azijska banka za razvoj so Južni Koreji doslej namenile 14 milijard dolarjev premostitvenega posojila, IMF in 13 držav pa so obljubili še 10 milijard dolarjev predčasnih posojil do konca januarja.

Velika zadolženost Indonezije
28. 12. 1997 11.26
Osrednja banka Indonezije je sporočila, da znaša dolg države 118 milijard dolarjev. Od tega je nekaj več kot 52 milijard dolarjev državnega dolga, slabih 66 milijard pa znašajo dolžniške obveznosti zasebnega gospodarstva. Po ocenah tujih bank pa naj bi se zadolženost Indonezije že približala 200 milijardam dolarjev.

Svetovna banka odobrila posojilo Bosni in Hercegovini
25. 12. 1997 12.16
Svetovna banka je Bosni in Hercegovini danes odobrila dve posojili v skupni vrednosti 27 milijonov ameriških dolarjev.

Južni Koreji odobreno posojilo za premagovanje krize
24. 12. 1997 09.33
Svetovna banka je v torek odobrila posojilo Južni Koreji v višini treh milijard dolarjev. Gre za prvega med ukrepi za premagovanje južnokorejske finančne krize. Posojilo je del mednarodnega svežnja pomoči azijskim državam v skupni vrednosti skorajda 60 milijard dolarjev. Od tega Svetovna banka prispeva 10 milijard, Mednarodni denarni sklad pa 21 milijard dolarjev.