banka
EBRD podprla projekt GAZ-Fiat
20. 01. 1998 08.21
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je načeloma odobrila naložbo v višini 240 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena projektu proizvodnje avtomobilov, ki sta ga skupaj zasnovala italijanski Fiat in drugi največji proizvajalec avtomobilov v Rusiji, GAZ.
Novi bankovci za 50 mark
18. 01. 1998 10.27
Nemška osrednja banka bo 2. februarja dala v obtok nove bankovce za 50 nemških mark z izboljšano varnostno zaščito.
HBOR nagrajena za izdajo obveznic
18. 01. 1998 10.25
Hrvaška banka za obnovo in razvoj (HBOR) je dobila nagrado za najbolje pripravljeno izdajo obveznic v letu 1997, nominirano v avstrijskih šilingih. Nagrado ji je dodelil finančni časopis International Financing Review. HBOR je v sodelovanju z mednarodnim sindikatom bank pod vodstvom avstrijske bančne skupine Creditanstalt euro obveznice izdala maja lani v znesku 700 milijonov šilingov. Letna obrestna mera znaša 5,625 odstotka, rok dospelosti pa pet let. Sredstva, ki jih je HBOR dobila z izdajo obveznic, so bila namenjena pripravam na lansko turistično sezono. To je bila prva izdaja obveznic ene od hrvaških bank na mednarodnem trgu kapitala.
DZ bo v novem letu odločal tudi o noveliranju zakona o Banki Slovenije
03. 01. 1998 15.04
Državni zbor (DZ) naj bi na zakonodajnem področju v novem letu med drugim odločal tudi o predlogu opozicijskega poslanca Bogomirja Špiletiča (SDS) za noveliranje zakona o Banki Slovenije, s katerim bi moralo zakonodajno telo po mnenju nekdanjega visokega uradnika v državni agenciji za nadzor plačilnega prometa med svoje pristojnosti prenesti odločanje o izbiri družbe za revidiranje računovodskih izkazov v centralni banki. Po sedaj veljavnem zakonu si namreč Banka Slovenije sama izbira svojega nadzornika oziroma neodvisnega revizorja, ki pripravlja vsakoletne ocene o točnosti in poštenosti njenih računovodskih izkazov. S tem, da bi v prihodnje o izbiri pooblaščenega revizorja odločal državni zbor na predlog pristojnega delovnega telesa, bi po Špiletičevem prepričanju zakonodajalec zagotovil "nepristranskost, ki je pri reviziji zelo pomembna".
Za več kot 150 milijard dolarjev dolgov Južne Koreje
31. 12. 1997 08.10
Zunanji dolg Južne Koreje je konec novembra po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) znašal skoraj 157 milijard dolarjev. Podatek zajema tudi posojila čezmorskih podružnic korejskih finančnih ustanov in posojila pri tujih bankah. Južnokorejska vlada bo v sodelovanju z IMF vsak mesec objavljala podatke o zunanjem dolgu, saj se je Seul v okviru pogajanj z IMF o premostitvenem posojilu zavezal, da bo poleg ustreznih gospodarskih in finančnih reform poskrbel tudi za večjo transparentnost. IMF, Svetovna banka in Azijska banka za razvoj so Južni Koreji doslej namenile 14 milijard dolarjev premostitvenega posojila, IMF in 13 držav pa so obljubili še 10 milijard dolarjev predčasnih posojil do konca januarja.
Velika zadolženost Indonezije
28. 12. 1997 11.26
Osrednja banka Indonezije je sporočila, da znaša dolg države 118 milijard dolarjev. Od tega je nekaj več kot 52 milijard dolarjev državnega dolga, slabih 66 milijard pa znašajo dolžniške obveznosti zasebnega gospodarstva. Po ocenah tujih bank pa naj bi se zadolženost Indonezije že približala 200 milijardam dolarjev.
Svetovna banka odobrila posojilo Bosni in Hercegovini
25. 12. 1997 12.16
Svetovna banka je Bosni in Hercegovini danes odobrila dve posojili v skupni vrednosti 27 milijonov ameriških dolarjev.
Južni Koreji odobreno posojilo za premagovanje krize
24. 12. 1997 09.33
Svetovna banka je v torek odobrila posojilo Južni Koreji v višini treh milijard dolarjev. Gre za prvega med ukrepi za premagovanje južnokorejske finančne krize. Posojilo je del mednarodnega svežnja pomoči azijskim državam v skupni vrednosti skorajda 60 milijard dolarjev. Od tega Svetovna banka prispeva 10 milijard, Mednarodni denarni sklad pa 21 milijard dolarjev.
Češka nacionalna banka napovedala boj inflaciji
24. 12. 1997 08.53
Češka centralna banka je napovedala boj inflaciji. To namreč predvideva program sveta banke, s katerim naj bi zajezili val podražitev na Češkem. Tako naj bi v prihodnjem letu stopnjo inflacije zajezili na šestih odstotkih. V treh letih pa naj bi dosegli letno stopnjo inflacije, ki ne bi bila višja od 4,5 odstotka. Novembra letos so bile cene na Češkem v primerjavi z istim mesecem lani višje za 10,1 odstotka.
Nizozemska banka ING lastnica 95 odstotkov belgijske BBL
23. 12. 1997 09.19
Potem ko je bil dogovor o večinskem prevzemu druge belgijske banke BBL s strani nizozemske ING dosežen konec novembra, je bil konec decembra sklenjen še postopek. Po novem je nizozemska banka ING lastnik več kot 95-odstotnega deleža BBL.
Mobitel dobil posojilo Evropske investicijske banke
22. 12. 1997 14.38
Evropska investicijska banka (EIB) je slovenskemu podjetju Mobitel odobrila posojilo v vrednosti več kot 45 milijonov ekujev. Kot so sporočili s sedeža EIB, naj bi Mobitel s temi sredstvi dogradil in razširil omrežje mobilne telefonije GSM.
Tečaji delnic na tokijski borzi znova na dnu
22. 12. 1997 13.44
Na tokijski borzi vrednostnih papirjev je indeks Nikkei med današnjim trgovanjem dosegel najnižjo letošnjo vrednost. Potem ko je v petek zdrsnil za 846,75 točke, je med ponedeljkovim trgovanjem izgubil še 515,49 točke oz. 3,4 odstotka in se zaustavil pri vrednosti 14.799,40 točke. Kot so poročali iz Tokia, so padli predvsem tečaji bančnih delnic.
Z delnicami Mercatorja jutri v borzni kotaciji A
21. 12. 1997 12.21
Z navadnimi imenskimi delnicami družbe Poslovni sistem Mercator d.d. s skrajšano skupno oznako MELR se bo jutri začelo trgovati v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 32.085.040.000 tolarjev in je razdeljen na 3.208.504 delnic. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev delnic v borzno kotacijo, je konec letošnjega septembra celotni kapital družbe znašal 58,9 milijarde tolarjev. Ta družba je dosegla v prvih devetih mesecih letos 169,98 milijona tolarjev celotnega dobička, lani pa 593,5 milijona tolarjev čistega dobička. Z Mercatorjevimi delnicami se je sprva pričelo trgovati že 4. aprila lani v okviru izvenborznega odprtega trga C (OTC). Tedaj je bil osnovni kapital razdeljen na 3.417.840 delnic, na sedanjo raven pa se je število delnic Mercatorja znižalo z umikom lastnih delnic. Z umikanjem lastnih delnic oziroma zniževanjem osnovnega kapitala nameravajo v Mercatorju še nadaljevati. Tako bodo konec tega leta umaknili še 36.282 lastnih delnic. Ob pričetku trgovanja na OTC je enotni tečaj delnice Mercatorja znašal 3574 tolarjev, minuli petek pa 4401 tolar. Največja imetnika Mercatorjevih delnic sta Kapitalski sklad in Slovenski odškodninski sklad. Prvi ima 15,40 odstotka glasovalnih pravic, drugi pa 11,18 odstotka glasovalnih pravic. Sledita Kmečki sklad 1 in banka Creditanstalt s po približno tremi odstotki glasovalnih pravic ter Kmečki sklad 2 z 2,3 odstotka glasovalnih pravic.
Svetovna banka Rusiji odobrila novo posojilo
19. 12. 1997 12.05
Svetovna banka v Washingtonu je Rusiji odobrila novo posojilo v vrednosti 1,6 milijarde dolarjev. Informacijo je danes v Moskvi potrdila tiskovna predstavnica te banke. Posojilo naj bi Svetovna banka izplačala v dveh tranšah, namenjeno pa je nadaljnji gospodarski preobrazbi in za podporo reformam v Rusiji. Natančnega datuma začetka črpanja novega posojila niso sporočili. Svetovna banka je od leta 1992 Rusiji odobrila 28 posojil v skupni vrednosti 6,4 milijarde dolarjev.
Romunija ima v tujini za 8,2 milijarde dolarjev dolgov
18. 12. 1997 08.21
Dolgovi Romunije do tujine so konec septembra znašali 8,2 milijarde ameriških dolarjev in so bili za 427 milijonov dolarjev višji kot avgusta. Po podatkih centralne banke iz Bukarešte so 16 odstotkov posojil državi odobrila zasebna podjetja, 59 odstotkov pa tuje državne ustanove. Ostalih 25 odstotkov posojil je Romunija najela pri tujih državah. Največja upnica Romunije je z 42,6-odstotnim deležem v skupnem znesku tujega dolga Mednarodna banka za obnovo in razvoj.
Izšel vodnik Plečnikova Slovenija
17. 12. 1997 15.47
Plečnikova Slovenija je naslov vodnika po arhitekturi, ki so ga v Narodni in univerzitetni knjižnici predstavili sponzor izdaje, Nova Ljubljanska banka, in avtorji vodnika Andrej Hrausky, Janez Koželj in Damjan Prelovšek. Predstavitve knjige so se udeležili tudi učenci mojstra Jožeta Plečnika.
Precej višja industrijska proizvodnja v ZDA
16. 12. 1997 08.48
Obseg industrijske proizvodnje v ZDA se je novembra v primerjavi z oktobrom povečal za 0,8 odstotka, je sporočila osrednja banka v Washingtonu. Skok je presenetil celo strokovnjake, k povečanju industrijske proizvodnje pa so prispevali predvsem izdelki visoke tehnologije. Oktobra se je industrijska proizvodnja povečala za pol odstotka.
22 slovenskih bank ustanovilo Bankart
12. 12. 1997 15.46
Na pobudo Nove ljubljanske banke, SKB banke in A banke je danes 22 slovenskih bank ustanovilo družbo za procesiranje sodobnih plačilnih instrumentov z imenom Bankart. Z ustanovitvijo je narejen pomemben korak k poenotenju samopostrežnega in kartičnega poslovanja. Družba bo začela delovati po registraciji na sodišču, in sicer predvidoma februarja prihodnje leto. Nadzorni svet je za direktorja imenoval Aleksandra Kurtevskega.
Pomoč svetovne banke romunski zemljiški reformi
12. 12. 1997 08.34
Svetovna banka je Romuniji odobrila posojilo v višini 25,5 milijona ameriških dolarjev, s katerim naj bi pomagali vzpostaviti kataster, ki je potreben za izvedbo zemljiške reforme. Lastništvo posameznih zemljišč na pretežnem območju Romunije ni vpisano v ustrezne registre. Zemljiške knjige, kakršne poznajo v zahodni Evropi, so imeli pred prihodom komunistov na oblast le v delu države, ki je bil nekaj stoletij pod avstrijsko-madžarsko vladavino. S posojilom Svetovne banke naj bi financirali projekt, s katerim nameravajo razjasniti lastniška razmerja ter tako vzpostaviti pogoje za trgovanje z zemljišči. Zakon o zemljiški reformi, ki predvideva vrnitev zemljišč, ki so jih zasegli komunisti, pa je romunski parlament že sprejel.
Japonsko posojilo Kitajski
08. 12. 1997 08.47
Japonska in Kitajska sta podpisali sporazum, po katerem bo japonska Izvozno-uvozna banka Kitajski odobrila posojilo v višini 225 milijonov dolarjev. Kitajska centralna banka bo kot prejemnica posojila sredstva porabila za izvedbo več obsežnih projektov, ki so določeni v kitajskem državnem načrtu. Del posojila bo namenila za gradnjo mostu v mestu Xiamin v pokrajini Fujian, ostanek pa za razširitev letališča v mestu Shenzhen v pokrajini Guangdong ter za izgradnjo avtoceste v avtonomni pokrajini Xinjiang Uygur.
Višje devizne rezerve Češke
06. 12. 1997 11.18
Devizne rezerve Češke so se oktobra po začasnih podatkih češke centralne banke povečale na 15,275 milijarde ameriških dolarjev. Septembra je Češka razpolagala s 14,723 milijarde dolarjev deviznih rezerv. Po podatkih centralne banke so se oktobra povečale devizne rezerve predvsem poslovnih bank, in sicer s 3,787 milijarde na 4,272 milijarde dolarjev. Nasprotno pa je centralna banka zabeležila le malenkosten porast deviznih rezerv - z 10,936 milijarde na 11,003 milijarde dolarjev. Tako šibak porast je najverjetneje posledica intervencij v podporo češki kroni, ki jo je ogrozila politična kriza.
IMF namenil pomoč Južni Koreji
05. 12. 1997 09.41
Upravni odbor Svetovnega denarnega sklada (IMF) je uradno potrdil obširen načrt za finančno podporo gospodarskim reformam v Južni Koreji. Dobila bo 55 milijard dolarjev pomoči, od tega bo IMF prispeval 21 milijard, deset milijard dolarjev bo Južni Koreji dala na razpolago Svetovna banka, štiri milijone pa Azijska banka za razvoj. Preostalih 20 milijonov dolarjev naj bi prispevalo več držav, med njimi Japonska in ZDA. V Seulu pa se je izvedelo, da je Južna Koreja sprejela pogoje IMF za dodelitev pomoči.
Azijski monetarni tokovi in dogajanje na Ljubljanski borzi
02. 12. 1997 13.46
Skromni prometi na Ljubljanski borzi se nadaljujejo. Kljub rahli korekciji tečajev navzdol, še ni čutiti navdušenja za nakupe. Centralna banka 2. decembra organizira novo dražbo blagajniških zapisov in sicer 5.000 lotov v skupni vrednosti 25 milijard tolarjev. Izklicna cena naj bi bila 99.5% vrednosti, kar naj bi pomenilo skoraj 10 odstotno letno obrestno mero. Z osmo izdajo blagajniških zapisov namerava Banka Slovenije potegniti iz obtoka presežno likvidnost, ki bo nastala z izplačilom sedme izdaje blagajniških zapisov. Glede na trenutno stanje na trgu delnic je pričakovati, da se bo marsikateri vlagatelj odločil za varnejše oblike naložb.
Po odstopu vlade češka krona pod hudim pritiskom
01. 12. 1997 18.22
Češka nacionalna valuta krona se je po odstopu vlade premiera Vaclava Klausa znašla pod hudim pritiskom. Danes dopoldne so na češkem medbančnem trgu z nemško marko trgovali po tečaju 19,90 krone. Po uradnem srednjem tečaju češke centralne banke (ČNB) je bila marka konec preteklega tedna vredna 19,515 krone. Češka centralna banka, ki je poskušala s posrednimi intervencijami preprečiti še hujši padec nacionalne valute, je poleg tega danes zvišala tudi eno najpomembnejših obrestnih mer - repo obrestno mero za refinanciranje bank, in sicer s sedanjih 14,8 na 18,5 odstotka. Boji se namreč posegov špekulantov.
Na sarajevskem letališču dobili opremo za nadzor letenja
28. 11. 1997 17.45
Avstrijski kancler Viktor Klima je ob začetku dvodnevnega obiska v Sarajevu na tamkajšnjem letališču oblastem BiH predal elektronsko opremo za sistem nadzora letenja, ki ga je financiral kanclerjev urad. Klima je ob tem poudaril, da gre za pomemben prispevek h komunikacijski infrastrukturi za prebivalce Bosne in Hercegovine.
Novogoriška podružnica KBM bo postala banka hči
28. 11. 1997 17.30
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik, minister za finance Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič, vodstvo mariborske Nove KMB in predstavniki Agencije za sanacijo bank in hranilnic so na današnjem sestanku v Ljubljani ugotovili, da velja sklep upravnega odbora agencije za sanacijo bank in hranilnic, ki pravi, da se mora v skladu z ekonomskimi načeli in ustreznimi finančnimi postopki pripraviti program ustanovitve banke hčere v okviru Nove KBM.
S 1. januarjem nov rubelj
28. 11. 1997 09.42
Ruski BDP se bo v prihodnjem letu povečal za več kot dva odstotka, je v četrtek izjavil predsednik ruske centralne banke Sergej Dubinin. Dubinin je pri tem povedal, da bo centralna banka vodila tako denarno politiko, da bo vrednost ruske valute v razmerju do ameriškega dolarja ostala 6,1 proti ena. S prvim januarjem 1998 bo Rusija uvedla nov rubelj, ki bo veljal 1000 dosedanjih rubljev.
Rusija že plačuje Londonskemu klubu
28. 11. 1997 08.29
Ruska banka Vnešekonombank je v skladu z dogovorom o reprogramiranju dolga med Rusijo in Londonskim klubom bank upnic nakazala Deutsche Bank približno 839 milijonov dolarjev. To je sporočil podpredsednik banke Sergej Šadan. S tem nakazilom je Rusija izpolnila pogoj za začetek izvajanja dogovora o reprogramiranju dolgov, ki predvideva plačilo v skupni višini 2,84 milijarde dolarjev. Že pred tem je namreč na fiduciarni račun pri angleški centralni banki nakazala dve milijardi dolarjev.
Abanka dobila certifikat ISO 9001
27. 11. 1997 13.59
Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je danes Abanki podelil certifikat kakovosti ISO 9001 za področje poslovanja s tujino. Abanka je prva in edina banka v Sloveniji, ki si je pridobila omenjeni certifikat kakovosti na tem področju poslovanja.
Sprememba v vodstvu novogoriškega dela Nove KBM
26. 11. 1997 15.15
Uprava Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) je sprejela sklep o razrešitvi Nika Trošta z delovnega mesta izvršilnega direktorja uprave, področja poslovanja s komitenti Nova Gorica, z današnjim dnem zaradi hujših kršitev predpisov, in sicer na osnovi zahteve Banke Slovenije. Za vodenje področja poslovanja s komitenti Nova Gorica je imenovala izvršilnega direktorja uprave Zorana Nemca.