banka
Nizozemska banka ING lastnica 95 odstotkov belgijske BBL
23. 12. 1997 09.19
Potem ko je bil dogovor o večinskem prevzemu druge belgijske banke BBL s strani nizozemske ING dosežen konec novembra, je bil konec decembra sklenjen še postopek. Po novem je nizozemska banka ING lastnik več kot 95-odstotnega deleža BBL.
Mobitel dobil posojilo Evropske investicijske banke
22. 12. 1997 14.38
Evropska investicijska banka (EIB) je slovenskemu podjetju Mobitel odobrila posojilo v vrednosti več kot 45 milijonov ekujev. Kot so sporočili s sedeža EIB, naj bi Mobitel s temi sredstvi dogradil in razširil omrežje mobilne telefonije GSM.
Tečaji delnic na tokijski borzi znova na dnu
22. 12. 1997 13.44
Na tokijski borzi vrednostnih papirjev je indeks Nikkei med današnjim trgovanjem dosegel najnižjo letošnjo vrednost. Potem ko je v petek zdrsnil za 846,75 točke, je med ponedeljkovim trgovanjem izgubil še 515,49 točke oz. 3,4 odstotka in se zaustavil pri vrednosti 14.799,40 točke. Kot so poročali iz Tokia, so padli predvsem tečaji bančnih delnic.
Z delnicami Mercatorja jutri v borzni kotaciji A
21. 12. 1997 12.21
Z navadnimi imenskimi delnicami družbe Poslovni sistem Mercator d.d. s skrajšano skupno oznako MELR se bo jutri začelo trgovati v okviru borzne kotacije A. Osnovni kapital družbe znaša 32.085.040.000 tolarjev in je razdeljen na 3.208.504 delnic. Kot je razvidno iz prospekta za uvrstitev delnic v borzno kotacijo, je konec letošnjega septembra celotni kapital družbe znašal 58,9 milijarde tolarjev. Ta družba je dosegla v prvih devetih mesecih letos 169,98 milijona tolarjev celotnega dobička, lani pa 593,5 milijona tolarjev čistega dobička. Z Mercatorjevimi delnicami se je sprva pričelo trgovati že 4. aprila lani v okviru izvenborznega odprtega trga C (OTC). Tedaj je bil osnovni kapital razdeljen na 3.417.840 delnic, na sedanjo raven pa se je število delnic Mercatorja znižalo z umikom lastnih delnic. Z umikanjem lastnih delnic oziroma zniževanjem osnovnega kapitala nameravajo v Mercatorju še nadaljevati. Tako bodo konec tega leta umaknili še 36.282 lastnih delnic. Ob pričetku trgovanja na OTC je enotni tečaj delnice Mercatorja znašal 3574 tolarjev, minuli petek pa 4401 tolar. Največja imetnika Mercatorjevih delnic sta Kapitalski sklad in Slovenski odškodninski sklad. Prvi ima 15,40 odstotka glasovalnih pravic, drugi pa 11,18 odstotka glasovalnih pravic. Sledita Kmečki sklad 1 in banka Creditanstalt s po približno tremi odstotki glasovalnih pravic ter Kmečki sklad 2 z 2,3 odstotka glasovalnih pravic.
Svetovna banka Rusiji odobrila novo posojilo
19. 12. 1997 12.05
Svetovna banka v Washingtonu je Rusiji odobrila novo posojilo v vrednosti 1,6 milijarde dolarjev. Informacijo je danes v Moskvi potrdila tiskovna predstavnica te banke. Posojilo naj bi Svetovna banka izplačala v dveh tranšah, namenjeno pa je nadaljnji gospodarski preobrazbi in za podporo reformam v Rusiji. Natančnega datuma začetka črpanja novega posojila niso sporočili. Svetovna banka je od leta 1992 Rusiji odobrila 28 posojil v skupni vrednosti 6,4 milijarde dolarjev.
Romunija ima v tujini za 8,2 milijarde dolarjev dolgov
18. 12. 1997 08.21
Dolgovi Romunije do tujine so konec septembra znašali 8,2 milijarde ameriških dolarjev in so bili za 427 milijonov dolarjev višji kot avgusta. Po podatkih centralne banke iz Bukarešte so 16 odstotkov posojil državi odobrila zasebna podjetja, 59 odstotkov pa tuje državne ustanove. Ostalih 25 odstotkov posojil je Romunija najela pri tujih državah. Največja upnica Romunije je z 42,6-odstotnim deležem v skupnem znesku tujega dolga Mednarodna banka za obnovo in razvoj.
Izšel vodnik Plečnikova Slovenija
17. 12. 1997 15.47
Plečnikova Slovenija je naslov vodnika po arhitekturi, ki so ga v Narodni in univerzitetni knjižnici predstavili sponzor izdaje, Nova Ljubljanska banka, in avtorji vodnika Andrej Hrausky, Janez Koželj in Damjan Prelovšek. Predstavitve knjige so se udeležili tudi učenci mojstra Jožeta Plečnika.
Precej višja industrijska proizvodnja v ZDA
16. 12. 1997 08.48
Obseg industrijske proizvodnje v ZDA se je novembra v primerjavi z oktobrom povečal za 0,8 odstotka, je sporočila osrednja banka v Washingtonu. Skok je presenetil celo strokovnjake, k povečanju industrijske proizvodnje pa so prispevali predvsem izdelki visoke tehnologije. Oktobra se je industrijska proizvodnja povečala za pol odstotka.
22 slovenskih bank ustanovilo Bankart
12. 12. 1997 15.46
Na pobudo Nove ljubljanske banke, SKB banke in A banke je danes 22 slovenskih bank ustanovilo družbo za procesiranje sodobnih plačilnih instrumentov z imenom Bankart. Z ustanovitvijo je narejen pomemben korak k poenotenju samopostrežnega in kartičnega poslovanja. Družba bo začela delovati po registraciji na sodišču, in sicer predvidoma februarja prihodnje leto. Nadzorni svet je za direktorja imenoval Aleksandra Kurtevskega.
Pomoč svetovne banke romunski zemljiški reformi
12. 12. 1997 08.34
Svetovna banka je Romuniji odobrila posojilo v višini 25,5 milijona ameriških dolarjev, s katerim naj bi pomagali vzpostaviti kataster, ki je potreben za izvedbo zemljiške reforme. Lastništvo posameznih zemljišč na pretežnem območju Romunije ni vpisano v ustrezne registre. Zemljiške knjige, kakršne poznajo v zahodni Evropi, so imeli pred prihodom komunistov na oblast le v delu države, ki je bil nekaj stoletij pod avstrijsko-madžarsko vladavino. S posojilom Svetovne banke naj bi financirali projekt, s katerim nameravajo razjasniti lastniška razmerja ter tako vzpostaviti pogoje za trgovanje z zemljišči. Zakon o zemljiški reformi, ki predvideva vrnitev zemljišč, ki so jih zasegli komunisti, pa je romunski parlament že sprejel.
Japonsko posojilo Kitajski
08. 12. 1997 08.47
Japonska in Kitajska sta podpisali sporazum, po katerem bo japonska Izvozno-uvozna banka Kitajski odobrila posojilo v višini 225 milijonov dolarjev. Kitajska centralna banka bo kot prejemnica posojila sredstva porabila za izvedbo več obsežnih projektov, ki so določeni v kitajskem državnem načrtu. Del posojila bo namenila za gradnjo mostu v mestu Xiamin v pokrajini Fujian, ostanek pa za razširitev letališča v mestu Shenzhen v pokrajini Guangdong ter za izgradnjo avtoceste v avtonomni pokrajini Xinjiang Uygur.
Višje devizne rezerve Češke
06. 12. 1997 11.18
Devizne rezerve Češke so se oktobra po začasnih podatkih češke centralne banke povečale na 15,275 milijarde ameriških dolarjev. Septembra je Češka razpolagala s 14,723 milijarde dolarjev deviznih rezerv. Po podatkih centralne banke so se oktobra povečale devizne rezerve predvsem poslovnih bank, in sicer s 3,787 milijarde na 4,272 milijarde dolarjev. Nasprotno pa je centralna banka zabeležila le malenkosten porast deviznih rezerv - z 10,936 milijarde na 11,003 milijarde dolarjev. Tako šibak porast je najverjetneje posledica intervencij v podporo češki kroni, ki jo je ogrozila politična kriza.
IMF namenil pomoč Južni Koreji
05. 12. 1997 09.41
Upravni odbor Svetovnega denarnega sklada (IMF) je uradno potrdil obširen načrt za finančno podporo gospodarskim reformam v Južni Koreji. Dobila bo 55 milijard dolarjev pomoči, od tega bo IMF prispeval 21 milijard, deset milijard dolarjev bo Južni Koreji dala na razpolago Svetovna banka, štiri milijone pa Azijska banka za razvoj. Preostalih 20 milijonov dolarjev naj bi prispevalo več držav, med njimi Japonska in ZDA. V Seulu pa se je izvedelo, da je Južna Koreja sprejela pogoje IMF za dodelitev pomoči.
Azijski monetarni tokovi in dogajanje na Ljubljanski borzi
02. 12. 1997 13.46
Skromni prometi na Ljubljanski borzi se nadaljujejo. Kljub rahli korekciji tečajev navzdol, še ni čutiti navdušenja za nakupe. Centralna banka 2. decembra organizira novo dražbo blagajniških zapisov in sicer 5.000 lotov v skupni vrednosti 25 milijard tolarjev. Izklicna cena naj bi bila 99.5% vrednosti, kar naj bi pomenilo skoraj 10 odstotno letno obrestno mero. Z osmo izdajo blagajniških zapisov namerava Banka Slovenije potegniti iz obtoka presežno likvidnost, ki bo nastala z izplačilom sedme izdaje blagajniških zapisov. Glede na trenutno stanje na trgu delnic je pričakovati, da se bo marsikateri vlagatelj odločil za varnejše oblike naložb.
Po odstopu vlade češka krona pod hudim pritiskom
01. 12. 1997 18.22
Češka nacionalna valuta krona se je po odstopu vlade premiera Vaclava Klausa znašla pod hudim pritiskom. Danes dopoldne so na češkem medbančnem trgu z nemško marko trgovali po tečaju 19,90 krone. Po uradnem srednjem tečaju češke centralne banke (ČNB) je bila marka konec preteklega tedna vredna 19,515 krone. Češka centralna banka, ki je poskušala s posrednimi intervencijami preprečiti še hujši padec nacionalne valute, je poleg tega danes zvišala tudi eno najpomembnejših obrestnih mer - repo obrestno mero za refinanciranje bank, in sicer s sedanjih 14,8 na 18,5 odstotka. Boji se namreč posegov špekulantov.
Na sarajevskem letališču dobili opremo za nadzor letenja
28. 11. 1997 17.45
Avstrijski kancler Viktor Klima je ob začetku dvodnevnega obiska v Sarajevu na tamkajšnjem letališču oblastem BiH predal elektronsko opremo za sistem nadzora letenja, ki ga je financiral kanclerjev urad. Klima je ob tem poudaril, da gre za pomemben prispevek h komunikacijski infrastrukturi za prebivalce Bosne in Hercegovine.
Novogoriška podružnica KBM bo postala banka hči
28. 11. 1997 17.30
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik, minister za finance Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič, vodstvo mariborske Nove KMB in predstavniki Agencije za sanacijo bank in hranilnic so na današnjem sestanku v Ljubljani ugotovili, da velja sklep upravnega odbora agencije za sanacijo bank in hranilnic, ki pravi, da se mora v skladu z ekonomskimi načeli in ustreznimi finančnimi postopki pripraviti program ustanovitve banke hčere v okviru Nove KBM.
S 1. januarjem nov rubelj
28. 11. 1997 09.42
Ruski BDP se bo v prihodnjem letu povečal za več kot dva odstotka, je v četrtek izjavil predsednik ruske centralne banke Sergej Dubinin. Dubinin je pri tem povedal, da bo centralna banka vodila tako denarno politiko, da bo vrednost ruske valute v razmerju do ameriškega dolarja ostala 6,1 proti ena. S prvim januarjem 1998 bo Rusija uvedla nov rubelj, ki bo veljal 1000 dosedanjih rubljev.
Rusija že plačuje Londonskemu klubu
28. 11. 1997 08.29
Ruska banka Vnešekonombank je v skladu z dogovorom o reprogramiranju dolga med Rusijo in Londonskim klubom bank upnic nakazala Deutsche Bank približno 839 milijonov dolarjev. To je sporočil podpredsednik banke Sergej Šadan. S tem nakazilom je Rusija izpolnila pogoj za začetek izvajanja dogovora o reprogramiranju dolgov, ki predvideva plačilo v skupni višini 2,84 milijarde dolarjev. Že pred tem je namreč na fiduciarni račun pri angleški centralni banki nakazala dve milijardi dolarjev.
Abanka dobila certifikat ISO 9001
27. 11. 1997 13.59
Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje je danes Abanki podelil certifikat kakovosti ISO 9001 za področje poslovanja s tujino. Abanka je prva in edina banka v Sloveniji, ki si je pridobila omenjeni certifikat kakovosti na tem področju poslovanja.
Sprememba v vodstvu novogoriškega dela Nove KBM
26. 11. 1997 15.15
Uprava Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) je sprejela sklep o razrešitvi Nika Trošta z delovnega mesta izvršilnega direktorja uprave, področja poslovanja s komitenti Nova Gorica, z današnjim dnem zaradi hujših kršitev predpisov, in sicer na osnovi zahteve Banke Slovenije. Za vodenje področja poslovanja s komitenti Nova Gorica je imenovala izvršilnega direktorja uprave Zorana Nemca.
Porast tečajev delnic na borzi v Tokiu
26. 11. 1997 10.25
Tečaji delnic na borzi v Tokiu so danes kljub napovedi o propadu še ene finančne ustanove porasli. Potem, ko je borzni indeks Nikkei v torkovem trgovanju po razglasitvi stečaja četrte največje borzno-posredniške hiše Yamaichi Securities padel za 854 točk, se je danes okrepil za več kot odstotek.
Hudi padci tečajev na azijskih borzah
25. 11. 1997 00.00
Tečaji vrednostnih papirjev na borzi v <b>Tokiju</b> so po razglasitvi stečaja četrte največje japonske borznoposredniške hiše Yamaichi Securities danes množično padali, še naprej pa so se cenile tudi delnice v <b>Seulu</b>. Hude padce tečajev so zabeležile tudi borze v <b>Hongkongu</b> in jugovzhodni Aziji, a so bili padci manj dramatični kot v Seulu ali Tokiju.
Po Shellu še British Petroleum širi sodelovaje z ruskimi proizvajalci nafte
20. 11. 1997 08.49
Za britansko-nizozemskim naftnim koncernom Shell se je za okrepitev navzočnosti na ruskem trgu odločila tudi britanska naftna družba British Petroleum. BP in vplivna ruska banka Oneximbank sta v Londonu podpisala sporazum, po katerem bo britanski koncern od te banke kupil deset odstotkov delnic četrte največje ruske naftne družbe Sidanko. Vrednost posla ocenjujejo na 571 milijonov ameriških dolarjev. V lasti Oneximbank je trenutno 95 odstotkov delnic družbe Sidanko. BP bo poleg tega prevzel tudi 45 odstotkov od 60-odstotnega deleža banke Oneximbank v ruskem podjetju Russia-Petroleum, ki ima licenco za izkoriščanje ene največjih ruskih zalog utekočinjenega plina, ki leži na območju sibirskega mesta Irkutsk. Zaloge ocenjujejo na 1,3 bilijona kubičnih metrov. Rusija načrtuje gradnjo naftovoda od sibirskega polja do Kitajske, Japonske in Južne Koreje. BP pa se je v pogodbi obvezal, da bo v črpanje plina vložil 172 milijonov dolarjev.
Svetovna banka odobrila Hrvaški posojilo
19. 11. 1997 11.12
Svetovna banka je Hrvaški včeraj odobrila posojilo v višini 30 milijonov dolarjev za razvoj zasebnega sektorja in uresničitev vladne finančne reforme. Z denarjem Svetovne banke naj bi si Hrvaška pomagala tudi pri razvoju poslovnih bank.
Za modernizacijo romunske infrastrukture 75 milijonov ekujev
19. 11. 1997 09.18
Evropska investicijska banka bo namenila 75 milijonov ekujev posojila za obnovo telekomunikacijskega omrežja v Romuniji in mestnega sistema ogrevanja v Bukarešti. 40 milijonov ekujev je namenjenih za pomoč pri nakupu moderne telekomunikacijske opreme, 35 milijonov pa za obnovo distribucijskega omrežja ogrevalnega sistema v prestolnici. Od leta 1991 je EIB za različne projekte v Romuniji skupaj namenila 570 milijonov ekujev.
Od 27. oktobra nov bankovec za 50
02. 10. 1997 00.00
Ameriška centralna banka in ameriško ministrstvo za finance bosta 27. oktobra v obtok dala nov petdesetdolarski bankovec. Lani so ameriške finančne oblasti izdale nov bankovec za sto dolarjev, prihodnje leto pa naj bi izdali nov dvajsetdolarski bankovec. Novi bankovci imajo boljšo zaščito pred ponarejanjem, bolj vidna in večja pa bo tudi oznaka vrednosti bankovca.
Banka Slovenije ne bo spreminjala začrtanih ciljev denarne politike
01. 10. 1997 00.00
Svet Banke je ocenil uresničevanje ciljev denarne politike v tekočem letu. Ugotovil je, da je denarni agregat M-3 od izhodiščnega obdobja do trimesečja junij - avgust 1997 porasel za 13,8 odstotka, s čimer se gibanje ohranja znotraj ciljnega pasu. V prvih osmih mesecih leta je bila monetizacija kapitalskih tokov iz tujine (pretežno preko menjalnic in deviznega trga) prevladujoči vir izdajanja denarja v bančnem sistemu. Neto finančni pritok iz plačilne bilance (januar-julij) je znašal 5,1 odstotka bruto domačega proizvoda, v primerjavi s 3,9 odstotka v letu 1996, je zapisano v današnjem sporočilu Banke Slovenije o sklepih in stališčih, ki jih je sprejel svet Banke Slovenije na včerajšnji seji.