banka
Svetovna banka odobrila posojilo Moldaviji
25. 04. 1998 10.08
Svetovna banka je Moldaviji odobrila posojilo v višini 15,9 milijona dolarjev, sredstva pa so namenjena za pospeševanje privatizacije in razvoj trga nepremičnin v Moldaviji. S pomočjo posojila naj bi tudi dopolnili in posodobili obstoječi kataster. Od leta 1992, ko je Moldavija postala članica Svetovne banke, ji je ta finančna ustanova namenila 278 milijonov dolarjev posojil za 11 projektov.
Bolgariji 145 milijonov mark posojila Svetovne banke
20. 04. 1998 09.52
Svetovna banka je Bolgariji odobrila 145,14 milijonov mark posojila za preoblikovanje sistema socialne varnosti, je sporočil bolgarski minister za delo Ivan Nejkov. Prvega 72,57 milijona mark bo Svetovna banka Bolgariji posodila še pred koncem letošnjega leta, drugo polovico pa v začetku prihodnjega leta. Posojilo naj bi Bolgarija odplačala v dvajsetih letih, prvi obrok pa čez pet let.
EIB namenja posojilo za podzemno železnico v Budimpešti
18. 04. 1998 11.52
Evropska investicijska banka (EIB) je namenila 200 milijonov ekujev posojila za izgradnjo nove proge podzemne železnice v Budimpešti, so sporočili iz banke. Nova linija bo "prečkala" Donavo in južni del madžarske prestolnice povezala s poslovnim središčem. S pomočjo posojila bodo v Budimpešti zgradili 7,3 kilometra proge, na kateri bo 10 postaj, denar pa je namenjen tudi za nakup vlakov, ki bodo lahko prepeljali skorajda pol milijona potnikov dnevno.
Na zadnjem novem belgijskem bankovcu Magritte
17. 04. 1998 16.24
Z novim bankovcem za 500 frankov, poslanim v obtok ta teden, je Belgija počastila enega svojih največjih slikarjev, surrealista Reneja Magrittea. Poleg portreta slikarja na prvi, so na hrbtni strani bankovca upodobljeni liki iz nekaterih njegovih najbolj znanih del. Gre za zadnji novi bankovec, ki ga je v obtok dala Nacionalna banka Belgije. Poleg tega bo njegova življenjska doba kratka - čez manj kot štiri leta, z januarjem 2002, bodo namreč v državah Evropske unije, ki bodo uvedle evro, nacionalni denar nadomestili skupni bankovci in kovanci.
Pomoč Nove KBM prizadetim ob potresu
16. 04. 1998 12.05
Uprava Nove KBM se je na svoji včerajšnji seji odločila, da bo za sanacijo ob potresu poškodovanih infrastrukturnih objektov v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namenila 20 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev.
Švica je najbogatejša država na svetu
16. 04. 1998 10.35
Švica je s 44.350 dolarji bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v lanskem letu postala najbogatejša država sveta. To kažejo podatki, ki jih je danes v Washingtonu objavila Svetovna banka. Luksemburg, ki je bil več let na vrhu lestvice najbogatejših držav, je z nje izpadel, saj lestvica sedaj navaja le še države z več kot enim milijonom prebivalcev.
Slovenska izvozna družba odslej tudi izvozna banka
15. 04. 1998 17.54
Slovenska izvozna družba (SID), družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, je minulo leto okrepila svoje delovanje, hkrati pa je dosegla tudi pozitiven poslovni izid, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki družbe. Svojo ponudbo so letos popestrili z nekaterimi novostmi, s sprejetjem zakona o poroštvih pa je SID postala tudi prava izvozna banka in kot taka bo lahko konkretne posle financirala v devizah.
Merrill Lynch z višjim četrtletnim dobičkom
15. 04. 1998 09.01
Ameriška investicijska banka Merrill Lynch je v letošnjem prvem četrtletju zabeležila višji dobiček kot v enakem obdobju lani. Kot je sporočilo vodstvo banke, se je čisti dobiček v omenjenem primerjalnem obdobju povečal za približno 12 odstotkov na 509 milijonov dolarjev. Četrtletni prihodki Merrill Lyncha so znašali približno 9,2 milijarde dolarjev, kar je za 1,7 milijarde več kot lani.
Dolenjska banka lani poslovala z dobičkom
14. 04. 1998 16.35
Dolenjska banka je lani dosegla 22-odstotno rast bilančne vsote, ki je konec lanskega leta znašala 64,7 milijarde tolarjev. Gleda na lansko inflacijo pa se je bilančna vsota realno povečala za 12 odstotkov. S takšno rastjo pa so v Dolenjski banki presegli letni načrt za 8 odstotkov, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor banke Franc Borsan.
Prva tovarna sončnih kolektorjev na Madžarskem
14. 04. 1998 08.45
Na Madžarskem bo kmalu začela proizvodnjo prva tovarna sončnih naprav, ki sonnčo svetlobo pretvarjajo v električno energijo. Gre za tovarno Dunasolar, v kateri ima 51-odstotni delež ameriška družba Energy Photovoltaics Incorporation (EPV), njen manjšinski solastnik pa je Madžarska razvojna banka, ki je v celoti v državnih rokah. Obrat bo sprva na tržišče poslal 62.500, že prihodnje leto pa 130.000 sončnih kolektorjev. To so kolektorji z zelo tanko plastjo amorfnega silicija z močjo 40 vatov, ki jih ne proizvaja nobena evropska država. Tovarna bo zaposlovala 100 večinoma visokokvalificiranih delavcev, če pa bo posel stekel, pa tudi dvakrat več.
Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.
Japonska odobrila posojilo Indoneziji
09. 04. 1998 09.42
Japonska je Indoneziji odobrila finančno pomoč v višini dveh milijard dolarjev. Japonski premier Ryutaro Hašimoto je povedal, da bo polovico prispevala japonska uvozno-izvozna banka, preostala milijarda dolarjev pa bo del finančnega paketa pomoči, ki ga pripravlja Mednarodni denarni sklad.
HERMES SoftLab pridobil Marshallovo priznanje
09. 04. 1998 08.20
Slovensko podjetje za razvoj programske opreme HERMES SoftLab je pridobilo Marshallovo nagrado, ki sta mu jo podelila časopisno podjetje Wall Street Journal Europe in banka Citibank. Omenjeno priznanje, za katerega se potegujejo podjetja Srednje in Vzhodne Evrope, ki s poslovnimi pobudami bistveno pripomorejo h gospodarskemu in družbenemu razvoju tega dela Evrope, pomeni veliko priznanje za omenjeno podjetje, hkrati pa prispeva tudi k ekonomski uspešnosti slovenske države in promociji v tujini ter dokazuje slovensko sposobnost razvoja visoke tehnologije. Hermes Softlab je lani svoje prihodke povečal za 50 odstotkov, največji delež prodaje pa zavzema programska opreme za arhiviranje Omniback II, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki podjetja.
Sindikati Peka danes pri ministru Ropu
07. 04. 1998 12.28
Predstavniki sindikatov podjetja Peko Tržič se bodo popoldne ob 15.30 uri na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve sestali z ministrom Antonom Ropom in direktorjem Slovenske razvojne družbe Bogdanom Topičem. Na sestanku bodo panožnim sindikatom in sindikatom podjetja predstavili koncept prestrukturiranja usnjarsko čevljarske industrije v Sloveniji in v tem sklopu program prestrukturiranja Peka. Koncept prestrukturiranja usnjarsko čevljarske industrije je pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve skupaj s Slovensko razvojno družbo, na včerajšnji seji projektnega sveta SRD pa je bil omenjeni koncept potrjen. V tem koncepta je pripravljen tudi program prestrukturiranja Peka. Ministri Mitja Gaspari, Metod Dragonja in Anton Rop so se o prestrukturiranju Peka sinoči na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pogovarjali z direktorjem Peka Janezom Bedino in direktorjem Gorenjske banke Zlatkom Kavčičem. Ministri so na sestanku jasno poudarili, da prestrukturiranje Peka ne bo uspešno, če ne bo pri tem konstruktivno sodelovala Gorenjska banka, sporoča ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Asem za odprte trge in proti špekulacijam
04. 04. 1998 10.09
Udeleženci vrhunskega srečanja Evropske unije in desetih azijskih držav (Asem) so v Londonu včeraj sprejeli posebno deklaracijo o azijski krizi. Z njo so se predsedniki držav in vlad zavezali, da ne bodo zapirali svojih trgov, ampak nasprotno še naprej spodbujali njihovo liberalizacijo, in napovedali ukrepe za zaščito finančnih sistemov pred špekulacijami.
Obravnava o dediščini jugoslovanskega denarja
03. 04. 1998 09.40
Na ciprskem vrhovnem sodišču je bila obravnava v pritožbenem postopku, ki ga je lani sprožila Slovenija. Potem ko so sodniki preučili argumente in dokumentacijo, ki so jih predložili odvetniki Beograjske banke na argumente slovenske strani, so se odločili, da zaradi zapletenosti problematike zadevo obravnavajo v širši sestavi, je povedal viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant. Kdaj bo naslednja obravnava, še ni znano.
NKBM bo svoj račun prenesla na Banko Slovenije
03. 04. 1998 09.20
Nova kreditna banka Maribor bo 6. aprila prenesla svoj račun na Banko Slovenije ter začela poslovati po načinu bruto poravnave v realnem času. To pomeni, da bo ob prenosu med računi znesek zabeležen najprej na računu iz katerega je bilo plačilo izvedeno, 15 do 30 minut kasneje pa tudi na računu, kamor je bil znesek nakazan. Sistem bruto poravnav v realnem času bodo v banki začeli uporabljati za medbančna plačila, kasneje pa tudi za ostala plačila.
Commerzbank z rekordnim dobičkom
02. 04. 1998 18.15
Nemška Commerzbank je v minulem poslovnem letu ustvarila najvišji dobiček v svoji zgodovini. Kot so sporočili iz banke, se je dobiček pred obdavčitvijo v letu 1997 povzpel za 16 odstotkov na 2,09 milijarde mark. Obseg poslovanja v letu 1997 se je povzpel za 15,3 odstotka na 520 milijard mark. Do konca leta namerava banka zaposliti še 2000 ljudi, od tega polovico v centrali v Frankfurtu, preostanek pa v podružnicah v tujini.
Nova KBM bo uvedla bruto poravnave v realnem času
02. 04. 1998 17.39
Nova KBM bo v ponedeljek, 6. aprila, prenesla svoj račun na Banko Slovenije (BS) in začela poslovati po načinu bruto poravnave v realnem času. Ta pomeni, da bo ob opravljanju prenosov med računi znesek zabeležen tako na računu, iz katerega je bilo plačilo izvedeno, kot na računu, kamor je bilo nakazano, in to v času od 15 do 30 minut. Sistem bruto poravnav v realnem času bodo v banki začeli takoj uporabljati za medbančna posojila, kasneje pa tudi za ostala plačila. Prenos računov poslovnih bank na BS in začetek izvajanja bruto poravnave v realnem času je druga izmed šestih faz projekta priprave za prenos plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet v banke, so sporočili iz NKBM. "To je eden izmed pogojev za vključitev Slovenije v Evropsko monetarno unijo," razlaga Igor Štor, vodja projekta uvajanja reforme plačilnega prometa v Novi KBM. "Tako bomo kmalu postali poravnalna banka. To pomeni, da smo odprli račun pri BS, kar je pogoj, da bomo lahko neposredno izvajali plačilni promet za svoje komitente." V enem od naslednjih korakov bodo namreč podjetja, ki so bila doslej obvezana imeti račune pri Agenciji za plačilni promet, prenesla svoje račune v poslovne banke. Bruto poravnava v realnem času bo potekala prek sistema S.W.I.F.T., ki se je doslej uporabljal predvsem za poslovanje bank s tujino.
Evroparlamentarci dosegli dogovor o evropski centralni banki
02. 04. 1998 08.08
Predstavniki najpomembnejših strank v evropskem parlamentu so se danes dogovorili, da bo morala Evropska centralna banka, ki bo od 1. januarja 1999 odgovorna za denarna vprašanja Evropske unije, o svojih monetarno-političnih odločitvah redno poročati poslancem evropskega parlamenta.
Obravnava na ciprskem vrhovnem sodišču o pritožbi Slovenije
01. 04. 1998 16.06
Na ciprskem vrhovnem sodišču se bo jutri nadaljevala obravnava v pritožbenem postopku, ki ga je lani sprožila Slovenija, je povedal viceguverner Banke Slovenije Andrej Rant.
Zagrebška banka za polovico povečala dobiček
29. 03. 1998 13.23
Zagrebačka banka je lani zabeležila 300 milijonov kun celotnega dobička oziroma za polovico več kot predlani. Kot so še pokazali nerevidirani podatki, je bilančna vsota banke lani porasla za 14,1 odstotka na 21,46 milijard kun. Porast dobička je bil zabeležen tudi v skupini podjetij Zagrebačke banke, ki so lani ustvarila 445 milijona kun celotnega dobička, kar je za 47,6 odstotka več kot v letu prej. Vsa sredstva skupine so lani dosegla 23,1 milijarde kun, pri čemer je donos na vsa sredstva znašal 1,51 odstotka.
Banca di Roma zašla v rdeče številke
27. 03. 1998 09.24
Italijanska poslovna banka Banca di Roma je poslovno leto 1997 končala v rdečih številkah. Kot so sporočili v Rimu, je matična hiša ustvarila neto izgubo v višini 2,914 milijarde lir; še leto prej je zabeležila 103,2 milijarde lir dobička.
Bank Austria podvojila dobiček
27. 03. 1998 09.24
Največja avstrijska banka, Bank Austria je v letu 1997 podvojila operativni dobiček, ki bo predvidoma znašal 8,5 milijarde šilingov. Potem ko je Bank Austria pred več kot letom dni prevzela bančno skupino Creditanstalt, se je vodstvo banke odločilo, da bo približno tri milijarde šilingov namenilo za oblikovanje nove strukture bančnega koncerna.
V NKBM lani skoraj 2,2 milijardi tolarjev dobička
24. 03. 1998 18.08
V Novi Kreditni banki Maribor so v lanskem letu ustvarili blizu 2,2 milijardi tolarjev čistega dobička. Ta rezultat je delno tudi posledica dejstva, da je banka znižala lastne stroške poslovanja s 3,1 na 2,9 odstotka. S tem se po besedah predsednika uprave dr. Jožeta Glogovška v banki uspešno pripravljajo na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kot so še poudarili na novinarski konferenci, bilanca stanja za lansko leto kaže, da so se tolarska sredstva nominalno povečala za 32,4 odstotka, devizna pa za 0,7 odstotka. Sredstva gospodarstva so se nominalno povečala za 7,7 milijarde tolarjev oz. za 23,5 odstotka, naložbe v gospodarstvo pa kar za 38,4 odstotka. Sredstva prebivalstva so se nominalno povečala za 18,7 milijarde tolarjev oz. za 20,4 odstotka, obseg posojil občanom pa je porasel za 17,2 odstotka. Nova Kreditna banka Maribor je uspešno poslovala tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Zadnji dan februarja je bilančna vsota banke znašala nekaj prek 242 milijard tolarjev.
NLB in Zavarovalnica Triglav podpisali pogodbo
20. 03. 1998 16.33
Največja slovenska banka, Nova Ljubljanska banka, je podpisala pogodbo z Zavarovalnico Triglav o vzpostavitvi združenega podjetja. Podjetje naj bi bilo vzpostavljeno do konca junija.
Ruska centralna banka je izdala 77 milijard rubljev
19. 03. 1998 08.52
Ruska centralna banka je izdala 77 milijard rubljev, sporočajo predstavniki ruske vlade. Omenjena izdaja predstavlja 58,9 odstotka vsega denarja v obtoku. Rusija je v začetku leta iz obtoka vzela 79 milijard starih rubljev.
Svetovna banka odobrila posojilo Argentini
19. 03. 1998 08.48
Svetovna banka je sporočila, da je Argentini namenila posojilo v višini 450 milijonov ameriških dolarjev za projekt obnove in vzdrževanja cest. V Argentini naj bi z denarjem obnovili skoraj 7900 kilometrov cest, to je 40 odstotkov vseh. Načrt predvideva spodbujanje domačih investicij na področju cestne infrastrukture.
Svetovna banka Indiji odobrila posojilo za kmetijstvo
19. 03. 1998 08.48
Svetovna banka je sporočila, da je Indiji odobrila posojilo v višini 196 milijonov dolarjev za projekt modernizacije kmetijstva. S temi sredstvi naj bi povečali donosnost pridelave, zlasti na najrevnejših območjih Indije, kjer živi kar 80 odstotkov najbolj revnih prebivalcev Indije.
Rast gospodarstva Južne Koreje se upočasnjuje
18. 03. 1998 08.19
Južnokorejsko gospodarstvo je lani poraslo za 5,5 odstotka, kar je najnižja rast v zadnjih petih letih, je sporočila osrednja banka Južne Koreje, ki je v svojem poročilu med vzroke za upočasnitev rasti navedla finančno krizo. Pred finančnimi težavami je bila Južna Koreja na enajstem mestu med svetovnimi gospodarstvi. Lanskoletni bruto domači proizvod te države je ocenjen na 442,6 milijarde dolarjev, kar pomeni, da Južna Koreja med državami zaseda 34. mesto. V predlanskem letu je bruto domači proizvod Južne Koreje porasel kar za 7,1 odstotka.