banka

IMF in Svetovna banka obsodila proteste

28. 09. 2000 00.00

Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.

Uradni list objavil zakon o NSVS

27. 09. 2000 00.00

V zadnji številki uradnega lista (št. 86) je objavljen zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi (NSVS), kar pomeni, da bo zakon začel veljati 11. oktobra. Takoj za tem pa bo izšel razpis za izbor bank, ki ga v Stanovanjskem skladu RS sicer že pripravljajo.

Projekt razvoja poteka po načrtih

23. 09. 2000 00.00

Sredi oktobra bodo po določilih Svetovne banke izpolnjeni pogoji za začetek izvajanja projekta razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva in s tem tudi za začetek črpanja posojila, ki ga je za projekt Sloveniji odobrila Svetovna banka. Po besedah vodje projektnega sveta generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Franca Koširja je namreč projektni svet na seji v začetku minulega tedna ugotovil, da vse naloge potekajo po načrtih.

Svetovna banka bo pomagala Srbiji

21. 09. 2000 00.00

Predsednik Svetovne banke (SB) James Wolfensohn je danes v Pragi ocenil, da upad denarnih sredstev, ki jih industrijsko razvite države namenjajo za pomoč državam v razvoju, pomeni pravo sramoto. Revščina je trenutno največji svetovni problem. Dejstvo, da se je količina denarne pomoči državam v razvoju v zadnjih desetih letih zmanjšala, je zaskrbljujoče, je ob robu letnega zasedanja Mednarodnega svetovnega sklada in Svetovne banke v Pragi na novinarski konferenci povedal Wolfensohn. Svetovna banka je tudi izrazila pripravljenost pomagati Srbiji v primeru poraza Slobodana Miloševića na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah. Počakali bomo na izid volitev, nato pa se bomo odločili o nadaljnjih ukrepih, je še dejal Wolfensohn.

Združevanje bank se zapleta

20. 09. 2000 00.00

Postopek privatizacije Poštne banke Slovenije za namen združitve s Slovensko zadružno kmetijsko banko teče le dva meseca in je do nedavnega potekal brez zapletov. Pričel pa se je zapletati, ko sta banki objavili menjalno razmerje. Pošta Slovenije, posredno preko nje tudi država, naj bi imela v lasti le 36,5 odstotka. Sporna je predvsem vrednost Poštne banke Slovenije, ki naj ne bi upoštevala pred kratkim podpisane 25-letne pogodbe med Pošto Slovenije ter Poštno banko Slovenije, ki naj jo bi avtomatično prevzela združena banka. V pogodbi je med drugim zapisano, da sme Pošta Slovenije zaračunavati storitve Poštni banki Slovenije le ob soglasju Poštne banke, le-ta pa lahko v celoti uporablja informacijsko tehnologijo pošte in ima pravico do 25-letne &#8220

Mednarodni denarni sklad ima spet denarne rezerve

19. 09. 2000 00.00

Po več letih denarnih težav zaradi obsežnih programov pomoči nekaterim azijskim, vzhodnoevropskim in latinskoameriškim državam imata Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka spet obsežne denarne rezerve. Potem, ko je Mehika odplačala svoje zadnje obveznosti do IMF, so sredstva, ki jih ta institucija lahko posoja, trenutno višja kot kdajkoli doslej. Kot so v petek objavili v letnem poročilu IMF, rezerve sklada znašajo več kot 103 milijarde dolarjev, medtem ko je institucija na vrhuncu krize oktobra 1998 razpolagala zgolj s 26 milijardami dolarjev kapitala.

Chase Manhattan kupuje J.P. Morgan

14. 09. 2000 00.00

Tretja največja ameriška bančna ustanova Chase Manhattan naj bi za 34 milijard dolarjev, predvsem v delnicah, kupila komercialno in investicijsko banko J.P. Morgan, s čimer bi nastala ena največjih bančnih hiš v ZDA. Nova združena banka naj bi se ponašala z 600 milijardami dolarjev bilančne vsote, imenovala pa naj bi se J.P. Morgan Chase &amp

Zelena luč za HypoVereinsbank

14. 09. 2000 00.00

Avstrijska komisija za prevzeme je odločila, da bo obravnavala ponudbo za nakup največje avstrijske banke Bank Austria, ki jo je dala druga največja nemška banka HypoVereinsbank, kot združitev in ne kot prevzem. Kot poroča Financial Times, tako HypoVereinsbank ne bo zavezovala določba avstrijskega zakona o prevzemih, da mora nemška banka kot alternativo ponudbo za odkup delničarjem ponuditi tudi gotovino.

Združitev dveh velikanov

14. 09. 2000 00.00

Svetovni finančni sektor v zadnjem obdobju pretresajo združitve in prevzemi. Citigroup Inc. je objavil prevzem Associates First Capital Corp., Credit Suisse Group je za Donaldson, Lufkin&Janrette Inc. plačal 11,5 mrd USD, za 11 mrd USD pa je švicarska banka UBS kupila Paine Webber Group Inc.

Dresdner Bank kupuje ameriško investicijsko banko

13. 09. 2000 00.00

Tretja največja nemška banka Dresdner Bank naj bi se pogajala za nakup ameriške investicijske banke Wasserstein Perella. Po pisanju časnika Wall Street Journal naj bi Dresdner Bank za omenjeno ameriško investicijsko banko ponudila med 1,2 in 1,5 milijarde dolarjev.

American Express pospešuje spletno nakupovanje

11. 09. 2000 00.00

American Express je po mnenju strokovnjakov tista banka, ki največ naredi za popularizacijo spletnega trgovanja. Iz te banke namreč prihajajo tako inovativne ideje, da bo morala konkurenca močno napeti svojo kreativno možgansko poloblo ali pa jih bo morala posnemati. In to hitro.

V SKB banki širijo ponudbo

08. 09. 2000 00.00

V SKB banki so v zadnjem letu, kot s posrednikom na tuje trge vrednostnih papirjev, vstopile številne stranke, zato zdaj ponudbo širijo tudi na področje gospodarjenja s tujimi vrednostnimi papirji. Odločitev za vstop na tuje trge bo tako lažja tudi za tiste vlagatelje, ki želijo svoje naložbene odločitve prepustiti strokovnjakom, so sporočili iz SKB.

Sodelovanje IMF in Svetovne banke

07. 09. 2000 00.00

Danes sta v Washingtonu predstavila skupno vizijo za tesnejše sodelovanje med organizacijama

Večja posojila za vzhodno Evropo

05. 09. 2000 00.00

Evropska investicijska banka (EIB) namerava povečati obseg posojil za srednje- in vzhodnoevropske države, ki čakajo na vstop v Evropsko unijo (EU). EIB bo tako obseg vsote za posojila z letošnjih 2,2 milijarde evrov naslednje leto povečala na tri milijarde evrov, leta 2003 pa naj bi za posojila pridruženim članicam EU iz srednje in vzhodne Evrope namenila približno štiri milijarde evrov. Prednost pri dodeljevanju posojil naj bi namenili železniškim projektom in projektom čistilnih naprav.

Cenejše delnice v Tokiu

01. 09. 2000 00.00

Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je padel za 121,48 točke oz. 0,72 odstotka in trgovanje končal pri 16.739,78 točke.

Rekorden dobiček UBS

23. 08. 2000 00.00

Največja švicarska banka UBS je v prvi polovici leta ustvarila rekorden dobiček. Do konca junija je ustanova s sedežem v Baslu dosegla 4,27 milijarde švicarskih frankov dobička, 84 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

FED ni spremenila obrestnih mer

23. 08. 2000 00.00

Ameriška centralna banka v skladu s pričakovanji večine analitikov včeraj ni zvišala obrestnih mer. Odbor guvernerjev centralne banke (ali Fed) je v sporočilu za javnost zapisal, da podatki kažejo na upočasnjevanje rasti povpraševanja, ki se približuje stopnji produktivnosti. Wall Street je Fedovo odločitev, da pusti obresti pri miru že drugič zapored, sprejel brez posebnega navdušenja, saj je indeks Dow Jones na borzi v New Yorku porasel le za 59,34 točke na vrednost 11.139,14 točke.

Reforma bančnega sistema BiH

22. 08. 2000 00.00

Britansko podjetje Logica Plc in slovensko Helcom bodo prispevali tehnično in programsko opremo za sistem, ki bo izvajal transakcije velikega števila plačil manjših vsot pri Bosanski centralni banki, so v ponedeljek sporočili predstavniki banke. Banka je že maja podpisala pogodbo s podjetjem Logica za postavitev sistema za nujne transakcije in za transakcije velikih vrednosti. Mednarodno nadzorovana reforma sistema, ki je imel monopol nad vsemi finančnimi transakcijami, naj bi bila zaključena do konca leta, ko bodo zaprli bančne izpostave in bodo te funkcije prevzele komercialne banke. Tako naj bi bil izveden prehod od zastarelega socialističnega sistema poslovanja na sodobni način finančnega poslovanja.

Wall street čaka na sestanek odbora

19. 08. 2000 00.00

Ameriški borzni indeksi so včeraj minimalno izgubljali na vrednosti, kar je po mnenju analitikov posledica previdnosti vlagateljev pred torkovim sestankom odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zveznih rezerv. Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom padel za 0,08 odstotka oziroma 9,16 točke na vrednost 11.046,48 točke, vendar na tedenski ravni dosegel rast 0,17 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq je v petek v primerjavi s četrtkom padel za 0,27 odstotka, oziroma 10,53 točke na vrednost 3.930,34, na tedenski ravni pa prav tako kot Dow Jones zabeležil porast za 3,7 odstotka.

Višji dobiček banke ABN Amro

18. 08. 2000 00.00

ABN Amro, največja nizozemska banka, je v prvi polovici leta zabeležila občutno rast dobička. Po pisanju Financial Timesa je ta od januarja znašala 13 odstotkov, dobiček pa je od januarja do junija dosegel vrednost 1,62 milijarde funtov. Prihodke iz naslova obresti so prvič v zgodovini banke presegli prihodki iz drugih dejavnosti, predvsem garancij in upravljanja s premoženjem.

HypoVereinsbank ne bo prevzela Bank Austrie?

14. 08. 2000 00.00

Druga največja nemška banka HypoVereinsbank je napovedala, da bo odstopila od 7,1 milijarde dolarjev vrednega prevzema največje avstrijske banke Bank Austria, če bo avstrijska komisija za prevzeme vztrajala, da mora Hypovereinsbank male delničarje izplačati v gotovini. Kot poroča Financial Times, je Hypovereinsbank ponudila delničarjem Bank Austria svoje delnice in sicer tako, da bi za vsako delnico v avstrijski banki prejeli eno delnico nemške banke.

Dražje delnice v Tokiu

11. 08. 2000 00.00

Na osrednjem azijskem borznem paketu v Tokiu so se danes delnice v povprečju podražile. Osrednji indeks tokijske borze Nikkei se je okrepil za 0,89 odstotka oz. 141,85 točke na 16.117,50. Bikovski trend se je v Tokiu pokazal že v jutranjem delu trgovanja. Borzni trgovci sicer še vedno nestrpno pričakujejo odločitev japonske centralne banke, ki naj bi opustila politiko nizkih obrestnih mer, ki traja že več kot 18 mesecev. Devetčlanski svet japonske centralne banke je v jutranjih urah namreč začel sestanek, na katerem naj bi po večinskem mnenju sprejeli odločitev, da podražijo nizke stroške zadolževanja zasebnih bank. Omenjeno politiko je japonska emisijska banka vodila z namenom, da pripomore h krepitvi ohromljenega gospodarstva.

Barclays Bank kupuje banko Woolwich

11. 08. 2000 00.00

Britanska banka Barclays, ki je četrta največja britanska banka po tržni kapitalizaciji, je danes ponudila 5,4 milijarde britanskih funtov (8,1 milijarde dolarjev) za nakup hipotekarne banke Woolwich. Kot je znano, so prve uradne informacije o prevzemu prišle na dan že v sredo, danes pa so pri Barclays banki dali uradno ponudbo. Uprava banke Woolwich prevzem podpira, saj bi združitev obeh bank povečala njuno konkurenčnost na področju hipotekarnega bančništva. Obe banki naj bi po prevzemu še naprej poslovali pod svojim imenom. Sicer pa je Barclays, ki v 1700 poslovalnicah zaposluje 55.000 delavcev, v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani kar podvojila dobiček, ta je v prvem polletju letos znašal 1,8 milijarde funtov. Medtem ko se je pri banki Woolwich dobiček pred obdavčenjem v prvi polovici letos glede na primerljivo lansko obdobje zmanjšal za 8,4 odstotka. Pri tej banki je sicer zaposlenih 6100 delavcev.

Evropska banka zaskrbljena zaradi tečaja

11. 08. 2000 00.00

Dogodki: Gospodarstvo: Svet

Commerzbank podvojila dobiček

11. 08. 2000 00.00

Četrta največja nemška banka Commerzbank je v prvi polovici letos zabeležila rekordne rezultate. Dobiček po obdavčitvi se je v omenjenem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem lani podvojil in dosegel 1,1 milijarde evrov. Junijski dobiček pa je glede na lanski junij poskočil kar za 120 odstotkov, to pa so najboljši doslej zabeleženi poslovni rezultati v zgodovini banke. K visokemu povečanju dobička Commerzbank so precej prispevali predvsem dobri poslovni rezultati podružnice Comdirect bank, ki je k dobičku celotne banke prispevala 856 milijonov evrov. Z visokim polletnim dobičkom je Commerzbank pridobila tudi izvrstno pogajalsko izhodišče pri pogovorih o združevanju z Dresdner Bank, saj se po doseženem dobičku uvršča med najbolj dobičkonosne institucije v Evropi.

Uspešno poslovanje Abanke

10. 08. 2000 00.00

Abanka je prvo letošnje polletje zaključila uspešno, saj je bilančna vsota dosegla 173,88 milijarde tolarjev, kar je za 16,5 odstotka več kot konec lanskega leta. Prihodki banke so v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegli 10,9 miljarde tolarjev, kar je za 55,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, čisti dobiček pa se je zvišal za 25 odstotkov na 754 milijonov tolarjev, so sporočili iz Abanke.

Barclays Bank prevzema Woolwich

09. 08. 2000 00.00

Britanska banka Barclays je v sredo oznanila, da tečejo pogovori o nakupu hipotekarne banke Woolwich. Za nakup banke Woolwich naj bi Barclays odštela 8,3 milijarde dolarjev.

NLB uspešno ob polletju

08. 08. 2000 00.00

Nova ljubljanska banka je ob polletju s 4,3 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo presegla zastavljene cilje. Banka je do konca junija povečala bilančno vsoto za devet odstotkov na 821 milijard tolarjev, kapital pa za 13 odstotkov na 77,3 milijarde tolarjev. Kapitalska ustreznost banke presega zakonsko določeno za dobri dve odstotni točki, so sporočili iz NLB.

Barclays uspešno ob polletju

05. 08. 2000 15.30

Britanska bančna ustanova Barclays je v prvem polletju poslovala uspešno. Dobiček pred obdavčitvijo se je skoraj podvojil na 1,8 milijarde funtov, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 0,96 milijarde funtov.

Skrivni dogovori nemške in nizozemske banke

05. 08. 2000 09.49

Evropska komisija je danes opozorila 17 nemških in 15 nizozemskih bank, da ima dokaze, da so sklenile skrivni dogovor, s katerim so določile skupne menjalniške tečaje v okviru območja evra. V primeru, da bodo obtožbe potrjene, grozijo bankam visoke kazni, je v pismu bankam zapisala Evropska komisija. S tem je sprožila uradni postopek, ki se utegne končati tudi pred Evropskim sodiščem v Luxembourgu. Omenjene banke imajo čas do začetka novembra, da se odzovejo na obtožbe.