banka
Manjši dobiček Dresdner Bank
03. 11. 2000 00.00
Tretja največja nemška banka Dresdner Bank je v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila 18-odstoten padec čistega dobička. Vzrok za manjši dobiček so predvsem izdatki za prestrukturiranje ter odpravnine delavcem. Dresdner Bank je tako v prvih devetih mesecih ustvarila le 592 milijonov evrov dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvarila 718 milijonov evrov dobička. Banka je morala v omenjenem obdobju 489 milijonov evrov nameniti za izplačilo odpravnin delavcem v svoji investicijski enoti, ki naj bi jo z združitvijo z največjo nemško banko Deutsche Bank ukinila. Potem ko je napovedana združitev z Deutsche Bank propadla, pa je Dresdner Bank začela s programom prestrukturiranja, ki jo je stal 330 milijonov evrov. Hkrati pa so se tudi administrativni stroški banke v devetih mesecih povečali za 18 odstotkov na 5,66 milijarde evrov ter še dodatno zmanjšali dobiček banke. Kljub padcu dobička, pa je ta še vedno večji, kot so ga Dresdner Bank napovedovali analitiki. Ti so namreč napovedovali, da bo banka v devetih mesecih zabeležila 550 milijonov evrov dobička.
Obrestne mere v EU
03. 11. 2000 00.00
Evropska centralna banka se je v četrtek odločila pustiti poglavitne obrestne mere v članicah skupne evropske denarne unije nespremenjene. Po koncu zasedanja v Frankfurtu so iz ECB sporočili, da najnižja obrestna mera za refinanciranje bank pri centralni banki ostaja na 4,75 odstotka. Odločitev vodstva centralne banke je bila pričakovana. Obrestna mera za depozite poslovnih bank prek noči pri centralni banki ostaja pri 3,75 odstotka, posojilna obrestna mera, po kateri si banke lahko pri ECB izposodijo denar, pa pri 5,75 odstotka. Na evropskih finančnih trgih so takšno odločitev centralne banke pričakovali, saj si je tečaj evra v zadnjih dneh nekoliko opomogel, kar naj bi bil znak upočasnjevanja ameriške gospodarske rasti. ECB je obrestne mere nazadnje zvišala 5. oktobra, in sicer za po 0,25 odstotne točke.
Sklep o ustanovitvi narodne banke
02. 11. 2000 00.00
Črnogorski parlament je včeraj sprejel sklep o ustanovitvi narodne banke Črne gore, s katero bi republika vzpostavila lastni monetarni sistem in se tako še dodatno osamosvojila od Srbije. Za vladni predlog je glasovalo 37 poslancev, sedem se je glasovanja vzdržalo, medtem ko se opozicijski poslanci glasovanja niso udeležili. Parlament sicer šteje 78 poslancev.
Sprememba na trgu tujega denarja
02. 11. 2000 00.00
Banka Slovenije dne 3.11.2000 spreminja izhodiščni tečaj na trgu tujega denarja. Nov izhodiščni tečaj znaša 210,51 SIT/EUR. Največji razmik med izhodiščnim tečajem in najvišjim prodajnim tečajem oziroma najnižjim nakupnim tečajem ostaja nespremenjen t.j. 0,2 odstotka. Pogodbene banke morajo od vključno 3.11.2000 odkupovati devize na podjetniškem trgu najmanj po 210,0890 SIT/EUR, oziroma prodajati devize največ po 210,9310 SIT/EUR. Za prodajo oziroma nakup tuje gotovine v menjalnicah tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopa od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oziroma najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2 odstotka pri DEM in največ 0,4 odstotka pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.
Japonska banka in vlada neenotni
01. 11. 2000 00.00
Japonska vlada in centralna banka se strinjata, da si je japonsko gospodarstvo opomoglo od največje recesije po II. svetovni vojni, vendar si nista enotni, kolikšna naj bi bila gospodarska rast. Medtem ko centralna banka ocenjuje, da bo bruto domači proizvod v naslednjem davčnem letu narasel med 1,9 in 2,3 odstotka, državna agencija napoveduje njegovo zvišanje za 1,5 odstotka.
Spremembe na trgu tujega denarja
31. 10. 2000 00.00
Banka Slovenije dne 02.11.2000 spreminja izhodiščni tečaj na trgu tujega denarja. Nov izhodiščni tečaj znaša 210,40 SIT/EUR. Največji razmik med izhodiščnim tečajem in najvišjim prodajnim tečajem oziroma najnižjim nakupnim tečajem ostaja nespremenjen t.j. 0,2%. Pogodbene banke morajo od vključno 02.11.2000 odkupovati devize na podjetniškem trgu najmanj po 209,9792 SIT/EUR oziroma prodajati devize največ po 210,8208 SIT/EUR. Za prodajo oz. nakup tuje gotovine v menjalnicah tečaj pri pogodbenih bankah, preračunan v evro, lahko odstopa od najvišjega prodajnega tečaja navzgor oz. najnižjega nakupnega tečaja navzdol za največ 0,2% pri DEM in največ 0,4% pri valutah ostalih držav članic Evropske denarne unije, Švice, Velike Britanije in ZDA.
Obveznice NOVE KBM v borzni kotaciji B
30. 10. 2000 00.00
Odbor za sprejem je 30. oktobra 2000 sprejel odločbo o sprejemu obveznic 2. izdaje na ime izdajatelja Nova kreditna banka Maribor, d. d., v borzno kotacijo B. Datum začetka trgovanja bo določen po izpolnitvi pogojev za trgovanje v okviru borzne kotacije B s strani izdajatelja.
Švicarska UBS povečuje dobiček
27. 10. 2000 00.00
Švicarska bančna skupina UBS, ki je tretja največja banka v Evropi, je v letošnjem tretjem četrtletju povečala čisti dobiček za 73 odstotkov na 1,14 milijarde dolarjev. V enakem lanskem obdobju je bančna skupina UBS beležila čisti dobiček v višini 657 milijonov dolarjev. Rezultati presegajo rast, ki so jo napovedali finančni analitiki, ki za dobre rezultate pravijo, da so znak stabilnosti omenjene bančne skupine. Bančna skupina UBS, ki za 16 milijard dolarjev kupuje ameriško investicijsko banko PaineWebber, je v tretjem letošnjem četrtletju največ zaslužila s svetovanjem glede združevanj in pripojitev ter s trgovanjem z delnicami in obveznicami. Za dva odstotka pa se je povečal tudi obseg premoženja, s katerim upravlja bančna skupina UBS, in znaša trenutno 959,13 milijarde dolarjev.
Posojilo madžarski družbi MOL
27. 10. 2000 00.00
Evropska investicijska banka (EIB) je podpisala pogodbo za odobritev 100 milijonov evrov prve tranše od 200 milijonov evrov vrednega posojila, ki ga je uprava EIB odobrila madžarski naftni in plinski družbi MOL (Magyar Olaj-es Gazipari Rt). S pomočjo posojila bo družba MOL modernizirala infrastrukturo naftnih in plinskih tovarn in omrežij po vsej Madžarski. Podpredsednik EIB Wolfgang Roth je dejal, da je to že drugo posojilo EIB, namenjeno temu zasebnemu madžarskemu podjetju, ki mu tako pomagajo pri razvoju. Evropska investicijska banka pomaga industriji v Srednji Evropi, da bi ta izboljšala konkurenčnost in učinkovitost v smislu pričakovanja vstopa v Evropsko unijo, da bi povečala regionalno povezovanje in kljubovala pritiskom trga ter liberalizaciji tega sektorja. EIB stalno povečuje posojila desetim državam Srednje Evrope, ki se pripravljajo na vstop v EU. Od leta 1990 je EU tako za projekte zasebnega in javnega sektorja na Madžarskem namenila posojila v višini 1,6 milijarde evrov.
Dobiček Gorenjske banke
26. 10. 2000 00.00
Gorenjska banka je v prvih devetih mesecih letos ustvarila za 1,4 milijarde tolarjev bruto dobička in dosegla 8,9-odstotno donosnost na kapital. Rezultati kažejo, da bodo letošnji načrti doseženi, v nekaterih delih celo preseženi. Bilančna vsota Gorenjske banke je konec septembra dosegla 153,3 milijarde tolarjev in je bila za 18 odstotkov višja kot ob koncu lanskega. Presegla je tudi povprečno zvišanje bilančnih vsot ostalih slovenskih bank.
Načrt Pokojninske družbe A
26. 10. 2000 00.00
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je izdalo odločbo, s katero je odobrilo pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja Pokojninske družbe A v ustanavljanju. Ta načrt so predložili Lek, Autocommerce, Holding Hidria, Premogovnik Velenje, Aktiva Group, Tehnounion, Factor Banka, Alpos, Šprah&Co. in Talum.
Z velikimi koraki v svet mobilnega poslovanja
25. 10. 2000 00.00
Predstavniki mobilnih operaterjev, ponudniki infrastrukturnih storitev in predstavniki večjih slovenskih podjetij so na današnji okrogli mizi na sejmu INFOS '00 spregovorili o poslovanju prek mobilnih telefonov. Dosežke in načrte svojega podjetja v zvezi s tovrstnim poslovanjem so predstavili Nova Ljubljanska banka, Mobitel, EON, Slovenske železnice in Mercator. Kot so sklenili udeleženci, bo razvoj mobilnih telefonov v smeri standardiziranih naprav z lastnim operacijskim sistemom in pomnilnikom uporabniku omogočil številne storitve, svojo ponudbo na tem področju pa bodo morala prilagajati tudi podjetja.
Dresdner Bank ponovno v ZRJ
25. 10. 2000 00.00
Nemška Dresdner Bank in beograjska Komercijalna banka (KB) želita potem, ko je Evropska unija ukinila sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji, nadaljevati s sodelovanjem, ki sta ga razvijali že prej. O tem naj bi se dogovorila predsednik uprave KB Ljubomir Mihajlovič in podpredsednik Dresdner Bank Dieter Hemesiepe, ki je pristojen za Vzhodno in Srednjo Evropo. Po strokovnih ocenah sodi KB med plačilno manj sposobne srbske banke.
Banka Slovenije s pobudo o ustavnosti
25. 10. 2000 00.00
Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji ugotovil, da na pismo vladi in državnemu zboru z dne 12. oktobra, v katerem opozarja na neskladja nekaterih določb zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi z zakonom o Banki Slovenije, ni prejel odgovora. Banka Slovenije bo zato v skladu s stališči sveta BS s prejšnje seje ter v skladu z določili zakona o ustavnem sodišču vložila pobudo za presojo ustavnosti nekaterih členov zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, so sporočili iz Banke Slovenije. Dokler obstaja kolizija obeh zakonov, bo do presoje ustavnega sodišča Banka Slovenije delovala skladno s pooblastili, ki jih ima po veljavnem zakonu o Banki Slovenije.
Abanka prodala del delnic SKB
24. 10. 2000 00.00
Abanka je prodala 8,7 odstotkov delnic SKB banke. Kot končni kupec se je vpisala Nova Ljubljanska banka, kjer pa pravijo, da so le posredniki za končnega kupca.
Pogodba Abanke in SKB banke s SRD
19. 10. 2000 00.00
Abanka in SKB banka sta danes s Slovensko razvojno družbo (SRD) podpisali pogodbo o prodaji terjatev, ki jih imata omenjeni banki do sladkogorske tovarne Paloma.
Norveška vlada prodala delež v Christiana Bank
16. 10. 2000 00.00
Norveška vlada se je odločila, da za 967 milijonov dolarjev proda svoj 34,6-odstotni lastniški delež v drugi največji norveški banki Christiana Bank. Omenjeni delež Christiana Bank bo kupila največja banka v skandinavski regiji, švedsko-finska banka MeritaNordbanken.
Milošević ima bančne račune v Avstriji
12. 10. 2000 00.00
Avstrijski finančni minister Karl-Heinz Grasser je za današnjo izdajo dnevnika Kärntner Tageszeitung povedal, da so v Avstriji odkrili bančne račune nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki so jih že zamrznili. Avstrijsko finančno ministrstvo je sicer zavrnilo potrditev Grasserjeve izjave, češ da je za tajne bančne račune pristojna avstrijska centralna banka. Evropska unija je aprila lani svoj ukrep zamrznitve premoženja ZRJ, sprejet junija 1998, razširila tudi na premoženje družine Slobodana Miloševića in njegovih bližnjih sodelavcev.
Deveta obletnica denarne osamosvojitve Slovenije
08. 10. 2000 00.00
Osmega oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Devetletno obdobje je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so zvrstile v tem obdobju -privatizacija, sanacija bank, kot tudi kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala -, na splošno zadovoljna.
Kmalu znani Nobelovi nagrajenci za leto 2000
08. 10. 2000 00.00
V Stockholmu se bo jutri s podelitvijo Nobelove nagrade za medicino odprla "sezona" Nobelovih nagrad 2000, ki se bo prihodnji petek v Oslu sklenila s podelitvijo nagrade za mir, najprestižnejše med Nobelovimi nagradami.
Na Cipru zamrznjeni jugoslovanski računi
07. 10. 2000 00.00
Ciprska vlada je zamrznila vse jugoslovanske bančne račune, da bi članom vlade nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića preprečila dvig denarja, je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika vlade v Nikoziji Mihalisa Papapetrua.
BS zadovoljna z rezultati svojega dela
06. 10. 2000 00.00
Devetletno obdobje od uvedbe tolarja kot slovenskega denarja - Slovenija je denarno osamosvojitev razglasila 8. oktobra 1991 - je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so se zvrstile v tem obdobju - privatizacija, sanacija bank, kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala - na splošno zadovoljna. Tudi kar zadeva zaupanje v domači finančni sistem so rezultati na visoki ravni in so dobra izhodiščna točka za nadaljnja pričakovanja in prizadevanja za vstop v EU in dosego končnega cilja - vključitev Slovenije v Evropsko denarno unijo. Ta bitka bo po besedah Arharja na koncu najtežja, saj bo treba inflacijsko raven, ki jo dosegamo v Sloveniji, v čimvečji možni meri približati evropski.
Nastaja osma največja banka v ZDA
04. 10. 2000 00.00
Ameriška banka Firstar bo za 21,2 milijarde dolarjev, in sicer z izmenjavo delnic, kupila banko U.S. Bancorp s sedežem v Minneapolisu. Nova družba, ki naj bi delovala pod imenom U.S. Bancorp, naj bi imela bilančno vsoto v višini 160 milijard dolarjev in za 107 milijard dolarjev depozitov, kar jo bo uvrščalo na osmo mesto med največjimi ameriškimi bankami. Nakup potekal tako, da bo Firstar za vsako delnico U.S. Bancorpa zamenjal 1,265 lastnih delnic, so sporočil iz Firstarja.
Clinton za odpis dolga revnim državam
03. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,
Japonskemu gospodarstvu kaže bolje
03. 10. 2000 00.00
Kazalec gospodarskega položaja na Japonskem kaže, da je bilo zaupanje v japonsko poslovanje septembra večje kot tri mesece prej. Kot je pokazala raziskava Japonske centralne banke, se je indeks zaupanja med večjimi podjetji predelovalne dejavnosti na Japonskem od zadnje raziskave junija letos povišal s tri na deset indeksnih točk. Indeks japonska centralna banka izračunava tako, da od odstotka podjetij, ki menijo, da se razmere v poslovanju izboljšujejo, odšteje odstotek tistih, ki niso takšnega mnenja.
Združitev Danske Bank in BG Bank
03. 10. 2000 00.00
Največja danska banka Danske Bank in tretja največja banka v tej državi BG Bank, ki deluje pod finančno skupino RealDanmark, se bosta združili v največjo denarno ustanovo na Danskem. Novo podjetje bo delovalo pod imenom Danske Bank, trenutno pa imata obe banki skupaj 18.700 zaposlenih. BG Bank v minulem letu ni veljala za posebej uspešno banko. Danske Bank je imela lani 1,3 milijarde mark dobička, medtem ko je bil dobiček BG Bank dobrih 188 milijonov mark. Združitev bank pa naj bi novoustanovljeni banki do leta 2003 prinesla 520 milijonov mark dobička.
SKB odpira transakcijske račune
29. 09. 2000 00.00
1. oktobra 2000 se bo začel prenos plačilnega prometa na SKB banko še za 370 podjetij iz prvega operativnega načrta. V nadaljevanju bodo tudi ostala podjetja postopno, v preostalih šestih kvartalih, prenesla plačilni promet na SKB banko. V tednu od 2. do 8. oktobra 2000 bo banka v izvajanje plačilnega prometa vključila še nadaljnjih osem podjetij. Od 11. septembra do danes je preko SKB banke plačilni promet že začelo izvajati deset podjetij, ki so pri tej banki odprla transakcijski račun. Med njimi sta tudi dve novoustanovljeni.
Danci na referendumu zavrnili evro
29. 09. 2000 00.00
Danski volivci so na včerajšnjem referendumu zavrnili uvedbo skupne evropske valute. Proti evru je po neuradnih podatkih glasovalo nekaj manj kot 53 odstotkov Dancev, za pa 47 odstotkov.
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
Čisti dobiček NKBM
29. 09. 2000 00.00
Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v prvih osmih mesecih tega leta ustvarila 3,353 milijarde tolarjev čistega dobička pred obdavčitvijo, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Jože Glogovšek, je znašala bilančna vsota banke konec avgusta 355,335 milijarde tolarjev oziroma 15 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani.