bruto plača
Vodilnim izplačali za 21 milijonov evrov nagrad, božičnic ne bodo dali
15. 12. 2023 17.52
Potem ko so sredi leta javnost razburili z izplačilom 21 milijonov evrov nagrade vodilnim kadrom, so iz Slovenske industrije jekla zdaj sporočili, da njihovi zaposleni ob koncu leta nagrade za poslovno uspešnost oziroma božičnice letos ne bodo prejeli. Na to potezo se je posebej ostro odzval poslanec SD Jani Prednik, prepričan, da gre za norčevanje in najbolj kruto obliko kapitalizma. Iz SIJ-a odgovarjajo, da nagrade ne bo zaradi slabšega poslovanja v drugi polovici leta, delavci pa da so bili nagrajeni že z visokim regresom in dvigom plač do 12 odstotkov.
Predsednica republike želi primerno plačilo
13. 12. 2023 06.00
Tako kot že njen predhodnik Borut Pahor, ki se je pred dobrim desetletjem pritožil, da s 3000 evri težko preživi mesec, je s svojo plačo, kot kaže, nezadovoljna tudi aktualna predsednica Nataša Pirc Musar. V njenem uradu menijo, da bi ji morali pripadati določeni dodatki, ki jih kot funkcionarka nima. Poudarjajo tudi, da predsednica republike in funkcionarji v njenem uradu svoje "delo" opravijo prek vseh časovnih zakonskih maksimumov, ki jih za varstvo delavcev določa Zakon o delovnih razmerjih. "In za to ne dobijo dodatnega plačila ali nadomestila."
Sindikat trgovcev: 'Ne pustimo si vzeti, kar smo si težko izborili'
08. 12. 2023 13.20
V Sindikatu delavcev trgovine Slovenije so med delavci v dejavnosti začeli zbirati podpise pod peticijo za dostojno plačilo in delo v trgovini. Te bodo zbirali do 22. decembra, vmes pa so že začeli sindikalne aktivnosti, saj so zahteve delodajalcev v pogajanjih za novo kolektivno pogodbo zanje nesprejemljive.
Kako bogate božičnice bodo nakazovali v slovenskih podjetjih?
28. 11. 2023 20.20
Čeprav se slovensko gospodarstvo še naprej ohlaja, lahko nekateri zaposleni že z veseljem pričakujejo naslednjo plačo, saj bodo z njo tudi tokrat prejeli nagrado za poslovno uspešnost oziroma božičnico. Preverili smo, kakšne nagrade si zaposleni v slovenskih podjetjih lahko obetajo letos. Nekatera podjetja bodo pri izplačilu tokrat – kot kaže – še bolj radodarna. V katerem slovenskem podjetju pa bodo zaposlenim poleg štirih do petih dodatnih plač, ki so jih v letošnjem letu že prejeli, letos prvič nakazali še božičnico?
Poziv Golobu: Vas ni sram, da ste se spravili na dolgotrajno bolne?
28. 11. 2023 18.16
Predstavniki iniciative Glas ljudstva so ministrici za zdravje Valentini Prevolnik Rupel predstavili predlog svojega interventnega zakona, ministrica pa je po sestanku dejala, da se v večini rešitev strinjajo, razlikujejo se le v procesu, kako priti do cilja. V Delavski svetovalnici so medtem kritični do ukrepa predloga interventnega zakona, ki bi znižal višino nadomestila ob dolgotrajni bolniški odsotnosti. Od vlade pričakujejo, da bo iz zakona umaknila omenjeni ukrep. Na posvetu politične fundacije vladnih Socialnih demokratov pa so se kresala mnenja o tem, kako reševati zdravstvo. Soočila sta se tudi vodja vladnega strateškega sveta Erik Brecelj in eden najvplivnejših ljudi iz zasebnega zdravstva Marko Bitenc.
Septembrska povprečna plača nižja od avgustovske
22. 11. 2023 11.23
Povprečna plača za september je v bruto znesku znašala 2174,70 evra in je bila od plače za mesec prej nominalno nižja za 2,1 odstotka, realno pa za 2,4 odstotka.
Obvezni zdravstveni prispevek naj ne bi zniževal osnove za dohodnino
16. 11. 2023 13.15
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje se bo s prihodnjim letom preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek, določa novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je predvidela, da bo prispevek zniževal osnovo za dohodnino. Po predlogu novega interventnega zakona ministrstva za zdravje pa prispevek osnove ne bi zniževal.
Bodo morali dežurati vsi zdravniki, izplačilo bolniške odsotnosti pa bo omejeno?
10. 11. 2023 16.39
Na ministrstvu za zdravje so pripravili predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Predlog, ki posega v več zakonov, med drugim predvideva omejitev najvišjega izplačila nadomestila za bolniško odsotnost, in sicer na višino 2,5-kratnik povprečne bruto plače v Sloveniji, daljše obdobje izplačevanja bolniške odsotnosti v breme delodajalca, prepoved dopusta za zdravstvene delavce ob naravnih nesrečah in nujno vključevanje v dežurno službo za vse zdravnike. Ministrstvo naj bi deležnikom predlog zakona poslalo v četrtek in jim dalo le en dan časa za oddajo pripomb.
Bi varovali največje kriminalce za plačo, ki je nižja od minimalne?
27. 10. 2023 11.57
Tolikšna je namreč plača pravosodnega policista začetnika, zato ni presenetljivo, da približno na vsaka dva pravosodna policista, ki zapustita sistem, uspejo zaposliti le enega, kar kaže na hudo podhranjenost. Za izvedbo zakonsko določenih nalog bi jih čimprej potrebovali še najmanj 100. "To pa si glede na trenutne plače lahko kar narišemo," je prepričan predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, ki ga ne preseneča, da je v zaporu na Dobu trenutno večje število zaposlenih na bolniški.
Valentin Hajdinjak: 'Gospoda Snežiča ne poznam'
23. 10. 2023 06.00
Valentin Hajdinjak dobra tri leta vodi največje državno podjetje Dars. Za predsednika uprave je bil imenovan v času vlade Janeza Janše, s katerim sta v preteklosti že sodelovala, Hajdinjak je bil namreč piarovec v prvem Janševem mandatu. Je bil politično nastavljen? Bil je namreč podpredsednik stranke Nova Slovenija, danes ostaja le član, pravi. "Morebitna politična pripadnost ne bi smela biti niti plus niti minus, ko govorimo, da bi nekdo zasedel kakšen položaj," zagovarja Hajdinjak. Je danes, ko vlado vodi Robert Golob, njegov položaj ogrožen? Je eden redkih, ki je z nasprotne politične opcije ostal na vodilnem mestu. Pozna tudi Roka Snežiča, prijatelja Janeza Janše?
'Roku Snežiču sem plačal 90 tisoč evrov za posel na Darsu'
22. 10. 2023 19.15
Razkrivamo posnetek, na katerem davčni svetovalec Rok Snežič sprejme pet tisoč evrov gotovine. "Gre za podkupnino," za rubriko 24UR Fokus razlaga žvižgač, ki je Snežiču na posnetku izročil 25 bankovcev po 200 evrov. Skupno mu je, trdi, plačal 90 tisoč evrov podkupnin, del denarja pa naj bi šel tudi takratni največji vladni stranki SDS. Tako mu je, pravi, govoril prav Snežič.
Pokojnine: najnižja 310, najvišja skoraj 4 tisoč evrov
20. 10. 2023 06.00
Živimo vse dlje, upokojitvene starosti so vse višje, pokojninske dobe vse daljše, pokojnine – kot razkriva razmerje med povprečno plačo in povprečno pokojnino – vse nižje. Kruto dejstvo torej je: zaradi nizkih plač pogosto tudi 40 let dela ni dovolj za dostojno starost. Dobra polovica upokojencev danes živi s pokojninami, ki so pod pragom tveganja revščine. Več kot 40 odstotkov prejema manj kot 700 evrov, kar ne zadošča niti za pokritje minimalnih življenjskih stroškov. Kako pa bo v prihodnje? Na mizi je namreč nova pokojninska reforma. Bomo torej delali dlje? Šli v pokoj kasneje, a imeli zato višje pokojnine? Pa tudi: kako zagotoviti vzdržnost pokojninskega sistema in povrniti zaupanje vanj, zlasti med mladimi?
Junija ob izplačilu nadur najvišja izplačila zaposlenim v Slovenski vojski
15. 10. 2023 16.34
V javnem sektorju so po višini mesečnih izplačil največkrat na vrhu zdravniki. Podatki za junij so nekoliko drugačni, saj prva mesta zasedajo zaposleni v Slovenski vojski. Na ministrstvu za obrambo pojasnjujejo, da je razlog za višje plače, ki jih je prejelo več uslužbencev obrambnega ministrstva, izplačilo presežnih ur, nekaterim tudi za pet let.
Kritično pomanjkanje kadra v domovih starejših. Kdo bo sploh izvajal dolgotrajno oskrbo?
09. 10. 2023 14.27
10 vlad, vsaj šest predlogov zakona, nič koliko analiz, strategij. In več kot 20 let preigravanj, kupčkanj, velikih besed, smelih obljub. Toliko je trajalo, da smo v Sloveniji le dobili Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon, ki naj bi končno celostno in sistemsko poskrbel za vse starostnike, ki ne zmorejo zase poskrbeti sami. Toda: kaj pravzaprav prinaša ta zakon? Kje dobiti sredstva za izvajanje nujno potrebne dolgotrajne oskrbe? Predvsem pa: kdo bo – ob vsesplošnem pomanjkanju kadra – dolgotrajno oskrbo sploh izvajal?
Zavarovalnice lani s 180 milijoni evrov dobička, a premije se dražijo
06. 10. 2023 06.00
Zavarovalništvo je močna gospodarska panoga, vsako leto se v njej "obrne" več milijard evrov denarja. Lani so zavarovalnice ustvarile skupaj skoraj 180 milijonov evrov dobička, člani uprav štirih največjih zavarovalnic, ki obvladujejo več kot 80 odstotkov trga, pa so prejeli več kot štiri milijone evrov bruto. Zavarovalnice imajo v lasti tudi za 6,6 milijarde različnih naložb. Zavarovanja se dražijo, v zadnjem letu bolj od rasti plač in inflacije. Bodo letošnja izplačila škod v prihodnjem letu pognala premije v nebo? Si bomo ob vse višjih premijah lahko zavarovanje privoščili tudi v prihodnje?
Nemčija v velikih težavah
24. 09. 2023 16.05
Nemško gospodarstvo je trenutno v slabem stanju, Nemčija je v tehnični recesiji, povečujejo se odpovedi gradbenih projektov, kronično jim primanjkuje delovne sile, inflacija in obrestne mere so visoke. To bo zagotovo vplivalo tudi na razmere v Sloveniji. Nekatera podjetja posledice občutijo že sedaj. Razmere naj bi se sicer izboljšale naslednje leto.
Učitelj bi dobil četrtino več, najbolje plačan zdravnik bi imel 6700 evrov bruto
19. 09. 2023 20.25
Koliko bi po novi plačni lestvici, ki naj bi jo prinesla skoraj milijardo evrov težka reforma plač v javnem sektorju, zaslužili denimo medicinska sestra, zdravnik, kuharica, učitelj? Objavljamo konkretne izračune. Vlada sicer želi, da bi do 15. oktobra sklenili dogovor ter zaključili pogajanja. Sindikati niso tako optimistični, pravijo, da je še veliko vprašanj odprtih. Zadnje predloge bodo zdaj preučili in nanje dali svoje pripombe.
Spar Slovenija razkril svoje marže
06. 09. 2023 07.41
Trgovec Spar Slovenija je lani zabeležil 1,06 milijarde evrov bruto prometa, kar je 10,8 odstotka več kot predlani. Čisti prihodki od prodaje so porasli za 11,3 odstotka na 963,6 milijona evrov. Čisti dobiček je bil s 16,9 milijona evrov višji za 1,4 odstotka. Njihova marža je lani v povprečju znašala 26,7 odstotka. Kot je dejal direktor nabave Uroš Lozej, se morda zdi visoka, a gre za delovno intenzivno panogo in ob odštetju stroškov dela, logistike, energije ipd. je dobičkonosnost 1,75 odstotka.
Solidarnostna sobota in obvezni prispevek. Kaj pomenita in kako bosta izvedena?
25. 08. 2023 14.09
Poslanci se bodo še pred iztekom parlamentarnih počitnic prihodnji teden, predvidoma v četrtek, sestali na izredni seji. Čaka jih obravnava predloga interventnega zakona o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi. Na dnevnem redu bo tudi rebalans letošnjega proračuna, s katerim vlada namenja pol milijarde evrov za odpravo posledic poplav. Obsežen predlog zakona o interventnih ukrepih vsebuje 140 členov, med ukrepi, ki so pritegnili največ pozornosti, pa sta solidarnostna delovna sobota in solidarnostni prispevek. Sredstva s tega naslova bodo šla po predlogu v sklad za obnovo Slovenije.
Paragijeva po odpovedi v Golobov kabinet, vložila je tožbo na ESČP
19. 07. 2023 06.02
Mikrobiologinja Metka Paragi, ki je širši javnosti postala znana po opozarjanju na dvomljivost hitrih testov Majbert Pharm, je od začetka aprila zaposlena v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba. Novo službo je dobila nedolgo zatem, ko je višje sodišče pritrdilo njenemu prejšnjemu delodajalcu, Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in prehrano, da je bila izredna odpoved Paragijevi upravičena. V kabinetu je zadolžena za zdravstvo, na mesec pa dobi skoraj štiri tisočake bruto.
'Nov zdravstveni prispevek bo za okoli 100 milijonov evrov zmanjšal prihodke iz dohodnine'
07. 07. 2023 20.26
Na ministrstvu za finance so potrdili, da bo nov obvezni zdravstveni prispevek, ki bo 1. januarja 2024 nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, vplival na zmanjšanje prihodkov z naslova dohodnine, po njihovi oceni za okoli 100 milijonov evrov. Glede na polno zaposlenost in rast plač ocenjujejo, da ta učinek v letu 2024 ne bo prišel do izraza.
Zdus opozarja na nejasne opredelitve v predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi
30. 06. 2023 14.36
Komisija za zdravstvene in socialne zadeve Zveze društev upokojencev Slovenije (Zdus) je na izredni seji obravnavala nov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. V marsičem je novi zakon bolj dodelan od sedaj veljavnega, nekatere opredelitve pa so še vedno nejasne, celo sporne, menijo na Zdusu. Opozorili so predvsem na sistem financiranja.
Na Danskem samoplačniško zobozdravstvo, v Avstriji doplačevanje zdravil, v Švici vsak obisk pri zdravniku
30. 06. 2023 06.00
Sabina Zonta, Jurij Gorjanc in Marjan Priveršek-Boserup. Trije Slovenci, ki so se preselili v tujino - Švico, Avstrijo in Dansko. Na lastni koži so tako izkusili, kako zdravstvo deluje v Sloveniji in kako v tujini. In na lastnem žepu tudi občutili, koliko je treba plačati za zdravstvo v tujini. V državah, kamor se Slovenija pogosto ozira. Kot pravi Priveršek-Boserup, morajo na Danskem v celoti iz žepa kriti zobozdravstvene storitve in večino zdravil, v Avstriji po besedah Gorjanca ni zdravila brez doplačila, v Švici pa Zonta kljub visoki mesečni premiji zavarovanja doplačuje obiske pri zdravniku.
Za zdravstvo bomo odšteli več, bomo prišli tudi prej do operacije?
28. 06. 2023 06.00
Za javno zdravstvo bomo vsaj v prihodnjem letu plačevali več. A več denarja v sistemu ne pomeni, da bodo bolniki tudi hitreje prišli do pregledov pri zdravniku, operacij. Za to je po opozorilih strokovnjakov treba bolje organizirati in izkoristiti javni sistem. Z obmetavanjem v javnosti – kot se je zgodilo pri ukinjanju dopolnilnega zavarovanja – pa ni bil vzpostavljen še noben dober sistem, poudarja Alojz Ihan.
Bo vojna med vlado in zavarovalnicami prinesla več zdravja?
27. 06. 2023 06.00
Dopolnilna zdravstvena zavarovanja so sistemska anomalija in niti niso pravi zavarovalniški produkt, trdi ekonomist Marko Jaklič. Je pa tak način zbiranja denarja v preteklosti zavarovalnicam omogočal dobičke, upravam pa visoke plače. Kaj pa bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja v resnici prinesla bolnikom – bodo prišli do zdravnika, posega, ko ga bodo potrebovali? Se bodo zasebni zdravstveni centri, ki jih obvladujejo zavarovalnice, še okrepili? Bodo hitro do zdravstvenih storitev prišli le tisti, ki plačajo več?
32 let od osamosvojitve: višje plače, nepremičnine dražje za 74 odstotkov
24. 06. 2023 20.19
V 32 letih se je marsikaj spremenilo, veliko k sreči na bolje. Razmere na trgu dela so ugodnejše, več je izobraženih, BDP se viša. Slovenija ima danes več prebivalcev kot leta 1991, a se le to hitro stara. Kakšne so plače in za koliko so se podražile nepremičnine?
Povprečna plača za april nižja
22. 06. 2023 11.04
Zaposleni v Sloveniji so za april v povprečju prejeli 2181,70 evra bruto oz. 1417,69 evra neto plače. Bruto plača je bila na mesečni ravni nominalno nižja za 0,5 odstotka, realno za 2,0 odstotka, neto plača pa za 0,4 oz. 1,9 odstotka, je danes objavil državni statistični urad.
Prej tudi čez 40, zdaj največ 28 dni dopusta: 'Zakon nič ne jemlje, ampak razporeja'
15. 06. 2023 14.59
Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je spregovorila o predlogu novega Zakona o javnih uslužbencih. Zakon so, kot je povedala, že predstavili sindikatom. Kot ugotavlja vlada, javni sektor postaja vedno manj privlačen za iskalce nove zaposlitve. Kot je uvodoma izpostavila ministrica, želijo z novim zakonom med drugim zato na novo zgraditi blagovno znamko javne uprave. Kot je povedala, uvajajo tudi fleksibline oblike dela, kompetenčni model, prenovo plačnega sistema in štipendiranje. Cilj pa: zadovoljni in uspešni javni uslužbenci. Kaj pa bo s spremembami dopusta, ki so razburili sindikate?
Banka Slovenije z julijem rahlja pogoje kreditiranja
07. 06. 2023 10.26
Banka Slovenije bo z julijem prilagodila makrobonitetni ukrep, ki je povezan z omejitvami kreditiranja potrošnikov. Nova spodnja meja kreditne sposobnosti bo temeljila na minimalnih življenjskih stroških in nekaterih dodatnih dejavnikih. Znesek minimalne kreditne sposobnosti bo znašal 745 evrov namesto sedanjih 915 evrov.
Ko znanje jezika za tujce ni le zaželeno, ampak tudi obvezno
28. 05. 2023 07.00
Diskriminacija in socialna izključenost, predsodki, pomanjkanje podpore pri iskanju nastanitve, zdravstvenih storitev, izobraževanja ... To je le nekaj težav, s katerimi se po selitvi v novo okolje srečajo delovni migranti. Znanje jezika, kot osrednji steber integracije, ima pri tem osrednjo vlogo, a države se do tega pogoja različno opredeljujejo. Preverili smo, kako se tega izziva lotevajo v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji.