ekonomske
Kakšne cene elektrike nas čakajo jeseni?
01. 08. 2022 18.29
Nekateri distributerji so cene že dvignili, od ponedeljka velja tudi nov cenik za odjemalce pri Gen-I, Petrolove odjemalce nov cenik čaka septembra, prav v času, ko bo začel veljati tudi vladni ukrep omejenih cen elektrike. Na eni strani se bomo tako soočali z višjimi cenami, na drugi pa z olajšavami. Zelo pomembno vprašanje pa je tudi, ali bodo večji poslovni odjemalci elektriko plačevali po vrtoglavih cenah.
Kaj zvišanje obrestne mere pomeni za kredite?
27. 07. 2022 20.24
Soočamo se z visokimi cenami energentov, vse višjimi cenami hrane, obeti za gospodarsko rast pa se ob vojni v Ukrajini slabšajo. Da nas bo visoka inflacija spremljala še nekaj časa, napoveduje predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde. Zaradi vsega omenjenega so tu ukrepi, kot je zaostrovanje denarne politike. Prvič od leta 2011 so se zvišale obrestne mere. Namesto dviga za 0,25 odstotne točke, je Evropska centralna banka zaradi rekordne inflacije obrestne mere zvišala za 0,5 odstotne točke. Kaj to pomeni za vaše kredite?
Dan ekološkega dolga: Izkoristimo ekološko moč, oblikujmo lastno prihodnost
27. 07. 2022 08.43
Na podlagi nacionalnih izračunov o odtisu in biokapaciteti, ki jih je opravila organizacija Global Footprint Network, dan ekološkega dolga letos znova obeležujemo bolj zgodaj, in sicer 28. julija. Ekvadorski minister za okolje Gustavo Manrique ob tem poziva h globalnemu ukrepanju. "Izkoristimo svojo ekološko moč za oblikovanje lastne prihodnosti," je dejal. Direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc ob tem izpostavlja, da letošnji svetovni dan ekološkega dolga zaznamujejo tudi številni gozdni požari ter da je gozd z vidika ekološkega odtisa in posledično ekološkega dolga ključnega pomena kot ponor toplogrednega ogljikovega dioksida.
Zeleni kapitalizem in podnebni zlom
16. 07. 2022 07.00
Vprašanje okolja, njegove zaščite in boj zoper podnebne spremembe nikoli niso bili bolj v ospredju, saj je jasno, da klimatske spremembe niso fenomen, ki se bo zgodil enkrat v prihodnosti, temveč so postale del naše vsakdanjosti. Zato so različne države sprejele številne zaveze k zmanjšanju izpustov CO2 in k prehodu na obnovljive vire energije. Na ravni EU sta tudi ne tako zeleni plin in bolj "zelena", toda potencialno tudi izjemno nevarna jedrska energija postali zeleni. Oblikujejo se tudi vedno novi koncepti – zeleni dogovor, krožno gospodarstvo ipd. – ki naj bi naslavljali obstoječe nevzdržne razmere in tudi ponujali nove poglede za prihodnost. Toda ključno vprašanje je, ali so ti ukrepi in koncepti zadostni za preprečitev podnebnega zloma.
Vladnemu predlogu novele zakona o RTVS zelena luč odbora za kulturo
11. 07. 2022 07.38
DZ je na izredni seji odločil, da bo predlog vladne novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katerim želi vlada depolitizirati RTVS, obravnaval po nujnem postopku. Tako je glasovalo 49 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 24. Odbor DZ za kulturo je nato na nujni seji z devetimi glasovi za in šestimi proti za obravnavo na seji DZ po nujnem postopku pripravil dopolnjeni vladni predlog novele. Koalicijski poslanci so poudarjali, da bo RTVS z njim depolitizirana, v SDS in NSi pa so podvomili v iskrene namene vlade.
Preobrazba za 14 milijonov: Plujemo, kamor velike ladje ne morejo
10. 07. 2022 07.18
Živahno dogajanje v koprskem potniškem terminalu. V jutranjem soncu se kopa Azamara Onward, križarka, ki je s seboj pripeljala 300 potnikov in 200 članov posadke. Ko prispemo na krov, je ladja precej prazna. Večina potnikov se je namreč odpravila na raziskovanje Slovenije. Na recepciji najdemo brošuro, ki izpostavlja številne lepote naše dežele. Preostanek potnikov medtem uživa v prijetno hlajenih lokalih ob kavi in vrsti slaščic, tisti, ki jih ne moti žgoče sonce, pa so poiskali svoj ležalnik ob bazenu.
Evropski poslanci podprli umestitev jedrske energije med zelene dejavnosti
06. 07. 2022 15.50
Evropski poslanci so na glasovanju podprli vključitev jedrske energije in plina v t. i. taksonomijo, s čimer so podprli opredelitev jedrske energije in plina kot prehodni zeleni dejavnosti, ki naj bi olajšali zeleni prehod. Predlog je močno razdelil članice in javnost, kar se je pokazalo tudi pri glasovanju.
Policija streljala na kmete: zaščita okolja ali slabo premišljene ideje?
06. 07. 2022 15.19
Nizozemska policija je na severu Nizozemske streljala na kmete, ki so protestirali proti načrtom za zmanjšanje emisij dušika. Policija je sporočila, da so se policisti odzvali na "nevarno situacijo", ko so kmetje, ki so se poskušali prebiti mimo blokade, da bi prišli na avtocesto v provinci Friesland, trčili v njihova vozila. V državi sicer že dlje časa vre med politiko in kmeti, prav tako ne manjka kritikov, ki se sprašujejo, ali ne bodo birokrati s slabo premišljenimi "zelenimi idejami" povzročili zgolj popoln prehranski kaos in nevzdržno visoke cene hrane.
Boštjančič napovedal široko davčno refomo
04. 07. 2022 14.18
Priporočila OECD so koristna, poročilo pa je treba brati v celoti, ne le posameznih delov, je ob predstavitvi Ekonomskega pregleda za Slovenijo 2022 dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Izvedbo strukturnih reform podpira, pri čemer meni, da so potrebni ukrepi na vseh področjih. Med drugim je napovedal široko davčno reformo, s katero bi naslovili priporočilo OECD, da bi bilo treba zmanjšati davčno obremenitev dela in da je še prostor za povečanje obdavčitve potrošnje in premoženja ter "še marsikaj drugega".
Izrael sestrelil drone skupine Hezbolah, ki so bili namenjeni proti plinski ploščadi
03. 07. 2022 07.11
Izraelske oblasti so sporočile, da so v soboto zvečer prestregle tri brezpilotne letalnike, ki jih je izstrelilo libanonsko gibanje Hezbolah. Ti naj bi bili sicer neoboroženi, namenjeni pa so bili proti izraelski plinski ploščadi na spornem območju Sredozemlja. Da so bili droni del izvidniškega leta do ploščadi, je v izjavi potrdila tudi Hezbolah.
Golob odgovornost za zmanjšanje evropskih sredstev pripisal Janševi vladi
30. 06. 2022 14.43
Slovenija bo iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi prejela 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je skoraj 286 milijonov evrov manj od prvotne dodelitve. Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v letih 2020 in 2021, kot so jih predvidele prvotne ocene. Premier Robert Golob je odgovornost za manjša sredstva pripisal prejšnji vladi Janeza Janše. Vlada bo zaradi zmanjšanja nepovratnih sredstev tako zdaj prilagodila finančne vire Načrta za okrevanje in odpornost, so sporočili z Ukoma.
Je v skladiščih dovolj plina?
29. 06. 2022 18.52
"Prepričan sem samo v to, da bomo imeli zelo negotovo jesen in začetek prihodnjega leta," tako turbulentne razmere na trgu energentov opisuje ekonomist Matej Lahovnik. Skrb vzbujajoči so že zadnji dnevi, saj so se količine dobavljenega plina na evropskem trgu nekoliko zmanjšale, zato nekatere države po Evropi že zaostrujejo razmere. Bomo morali tudi pri nas ukrepati? Je v skladiščih dovolj plina? Ljubljanski župan zagotavlja: plin bo, vendar me skrbi, po kakšni ceni.
Posmeh Putinu: 'Naredili bomo še goloprse posnetke na konju'
26. 06. 2022 19.42
Voditelji držav skupine G7 so se na skupnem kosilu ob začetku vrha posmehovali ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, ki veliko da na svoj mačistični videz. Šalili so se, da bi si morali zavihati rokave na srajcah ali pa celo bolj sleči.
Tujci – dobri lastniki?
26. 06. 2022 07.00
Nekdaj slovenski ponos, del slovenske identitete, paradni konji slovenskega gospodarstva: Pivovarna Laško, Union, Elan, Fructal, Alpina, Radenska, Ljubljanske mlekarne, Žito, Mercator, Gorenje, Droga Kolinska ... Danes so vsa ta podjetja in blagovne znamke v tujih rokah. In kakšni lastniki so pravzaprav tujci?
Quo vadis, EU?
25. 06. 2022 14.25
Krize in dogodki v zadnjih dveh desetletjih so dodobra pretresli in presenetili Evropsko unijo. Najprej je gospodarska in finančna kriza evroobmočja razdelila države članice na dolžnice in upnice ter umetno ustvarila mejo med severom in jugom. Nato je migrantska kriza obrnila kompas in razdelila EU na vzhodne in zahodne države članice. Slednje so v migrantski krizi videle priložnost za nadomestitev delovne sile in bile bolj odprte do beguncev in migrantov, medtem ko so bile vzhodne države bolj nenaklonjene in so skušale migracije na vsak način omejiti.
Upravnike skrbi kurilna sezona: od dobaviteljev ne dobijo ponudb
14. 06. 2022 20.53
Brez vladnih ukrepov bi se že zgolj položnice elektrike lahko podvojile, opozarjajo strokovnjaki. In dodajajo, da ima škarje in platno v rokah vlada. Tudi pri hrani, ki se je že in se bo še dražila. Kaj napovedujejo ekonomisti? Če se je kurilna sezona šele dobro zaključila, upravnike že skrbi prihodnja – ponudb od dobaviteljev namreč ni.
Stožice bodo gostile tudi skupinski del EP
14. 06. 2022 11.00
Začenja se uradno odštevanje do ženskega evropskega košarkarskega prvenstva leta 2023. Devetintrideseto izvedbo prvenstva stare celine za košarkarice bosta med 15. in 25. junijem gostila Slovenija in Izrael. Leto dni do začetka prvenstva je prišlo do spremembe prizorišča tekem skupinskega dela v Sloveniji. Tudi tega bo namreč gostila Ljubljana.
Pretresi na kripto trgu: Bitcoin v enem dnevu izgubil skoraj desetino vrednosti
13. 06. 2022 19.40
Novo strmoglavljenje najbolj razširjene in priljubljene kriptovalute – bitcoina. Njegova vrednost je v enem dnevu padla skoraj za desetino – pod 23 tisoč evrov, kar je najnižje v zadnjem letu in pol. Vrednost kriptovalut sicer že zadnjih nekaj tednov vztrajno pada, vzrok za to pa vse višja inflacija, naraščanje obrestnih mer in vsesplošna negotovost na vseh finančnih trgih.
Po gozdnem požaru nad Potočami: sanacija bo trajala več let
12. 06. 2022 10.41
V gozdovih nad vasjo Potoče poteka sanacija po obsežnem požaru, ki je izbruhnil 28. marca. Sanirati bo treba približno 80 hektarjev gozda, pri čemer bodo skušali poskrbeti za čim večjo protierozijsko zaščito. Sečnja bo trajala več kot eno leto, nato pa je v načrtu še sajenje. Sanacija bo tako trajala več let.
Obrestne mere v bankah letijo v nebo. Kako naj ravnajo potrošniki?
11. 06. 2022 07.07
Kakšna nočna mora čaka kreditojemalce ob pogledu na vse višje obroke zaradi naraščajočih obrestnih mer? Te so v zadnjih dveh mesecih dobesedno poletele v nebo, najbolj na udaru pa so tisti, ki jim višino bančnega posojila določa t. i. variabilna obrestna mera. Evropska centralna banka je zaradi naraščajoče inflacije prvič po enajstih letih dvignila obrestne mere za četrt odstotne točke. Obeti so tako slabi, da za jesen napoveduje še eno zvišanje.
Slovenija izvoljena v Ekonomski in socialni svet ZN
10. 06. 2022 19.11
Generalna skupščina ZN je s 176 glasovi izvolila Slovenijo v Ekonomski in socialni svet ZN (Ecosoc), ki je eden od šestih glavnih organov svetovne organizacije in odgovoren za usklajevanje ekonomske in socialne politike ZN. Poleg Slovenije je bila v prvem krogu izvoljena tudi Slovaška, ki je dobila 173 glasov, Rusiji pa ni uspelo.
Fiskalni svet kritičen do nedorečenosti koalicijske pogodbe
06. 06. 2022 09.31
Koalicijska pogodba vsebuje nabor pretežno splošno opredeljenih ukrepov, ki presegajo štiriletni mandat, ocenjuje fiskalni svet. Kritičen je do nedorečenosti pogodbe in do možnega povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od večanja prihodkov. Od vlade pričakuje, da bo v prihodnje natančno opredelila javnofinančne posledice ukrepov.
Zakaj smo volivci politično neinformirani? Je nevednost sploh problem?
04. 06. 2022 07.00
Britanska odločitev za izstop iz Evropske unije bo imela hude posledice za gospodarstvo te otoške države. Na srednji in dolgi rok bodo negativne ekonomske učinke čutili ne le podjetniki, marveč tudi navadni ljudje. Manj investicij pomeni manj delovnih mest. Zamejena mednarodna trgovina prinaša zmanjšano realno kupno moč denarnice povprečnega Britanca. Močen upad evropskega priseljevanja v Britanijo ne bo razbremenil državnega proračuna (priseljenci namreč prek davkov vplačajo v državo veliko več, kot dobijo nazaj skozi storitve in transferje), ne bo zmanjšal kriminala in ne bo preprečil domnevno apokaliptičnih kulturnih sprememb.
Kustečeva z novo službo, Visokošolski sindikat k preiskavi pozval KPK
03. 06. 2022 14.31
V javnost je pricurljala novica, da se bo dosedanja ministrica za šolstvo Simona Kustec namesto na matični fakulteti FDV zaposlila na Univerzi na Primorskem (UP). Ob tem se je oglasil Visokošolski sindikat Slovenije, ki se sprašuje, zakaj bi UP hotela zaposliti Kustečevo in ali ima prestop znake korupcije. "Simona Kustec je s svojim preteklim raziskovalnim delom izkazala ustrezne kompetence, za katere verjamemo, da jih bo uporabila v prid razvoja raziskovalnega, razvojnega, pedagoškega in inovacijskega razvoja univerze. Ni nenavadno, da ministri po zaključenem mandatu nadaljujejo svojo raziskovalno kariero," pa so nekdanji ministrici v bran stopili na UP.
Han o podražitvah: Trgovci se bodo morali odreči določenim maržam
03. 06. 2022 06.00
Konec je za od 40 do 50 odstotkov nižjih zneskov na položnicah za elektriko, cene goriva so zamrznjene le še do avgusta, usoda dobave plina pa je še neznana. Hrana se draži, dražijo se tudi storitve, samo plače bolj ko ne ostajajo stalnica. Kako bomo torej živeli jutri, poleti, jeseni? Gospodarski minister Matjaž Han je povedal, da se bodo vladni predstavniki v kratkem sestali z vsemi večjimi trgovci. Njihov načrt je, da se bodo oboji – tako država kot trgovci – odpovedali določenim maržam, provizijam, davkom in na ta način dosegli, da pred podražitvami osnovnih potrebščin zaščitijo najranljivejše.
'Zver je v Bruslju želel načeti suverenost in integriteto moje domovine'
30. 05. 2022 21.46
Počilo je med evropsko poslanko Ljudmilo Novak iz vrst NSi in njenim kolegom v EP iz vrst SDS Milanom Zverom. Novakova je Zvera namreč opozorila na nepravilnosti v navedbah, ko je ta govoril o razpletu volitev v Sloveniji. Med drugim je bodočo vlado Roberta Goloba opisal kot naklonjeno ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Podražitev na podražitev: kako dolgo se bodo še dražili hrana in energenti?
27. 05. 2022 20.54
Od hrane in energentov do storitev. Se cene res ne bodo vrnile na raven pred krizo? Kako dolgo se bodo še dražili hrana in energenti? Kaj prinaša vse višja inflacija? Kako bi se morala reševanja draginje lotiti nova vlada? O tem smo se pogovarjali z ekonomistoma Emilom Erjavcem z Biotehniške fakultete in Markom Pahorjem z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Cene naraščajo, katere naložbe se kljub temu izplačajo?
25. 05. 2022 12.43
Cene življenjski potrebščin občutno naraščajo. Letna inflacija je aprila dosegla 6,9, mesečna 2,6 odstotka. S podobno situacijo smo se nazadnje spoprijeli septembra 1992. Kaj ta inflacija pravzaprav pomeni, kako vpliva in še bo vplivala na potrošnike? Ali bomo manj trošili in skušali vsak evro privarčevati? Ali se bomo odpovedali zgolj določenim dobrinam in 'luksuzu', denimo počitnicam, ker so cene turističnih paketov in letalskih kart poletele v nebo? Se v turbulentnih časih visoke inflacije sploh izplača investirati? Pogovarjali smo se s strokovnjakoma za ekonomijo.
'Šla bi na konec sveta, če bi mi odvzeli pravico do splava hudo bolnega ploda'
24. 05. 2022 06.00
Mirela, Mojca in Maja – tri ženske, enaka tragedija – huda okvara ploda ali celo smrt v maternici. To so ženske, ki so občutile bolečino zaradi spontanega splava oziroma splava na zahtevo, ker se plod ni razvijal pravilno. Šok in ena najtežjih življenjskih odločitev. Ženska mora imeti pravico sama odločati o svojem telesu, je odločen ginekolog Mišo Rajić, saj je ženska tista, ki nosi glavno breme reprodukcije. Tega so se zavedali že v nekdanji skupni državi, saj je bila Jugoslavija in s tem Slovenija sploh prva država na svetu, ki je pravico do načrtovanja družine zapisala v ustavo. V osemdesetih je bilo tudi po sedem prekinitev nosečnosti na 10 živorojenih otrok, v zadnjem desetletju manj kot dve.
Človekove pravice: od razrednega kompromisa do neoliberalne prisvojitve
21. 05. 2022 10.25
Leta 1948 je bila sprejeta v Organizaciji združenih narodov Splošna deklaracija človekovih pravic. Deklaracija je bila kompromis med različnimi pogledi, kaj vse sodi v človekove pravice in je nastajala dolgo časa. Pomenljivo in pomembno je, da v tej deklaraciji najdemo štiri vrste pravic: politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Deklaracija je v bistvu odražala specifičnost razmerij moči v povojni konstelaciji: močan socialistični blok in močna keynesianska država blaginje na strani kapitalističnega bloka, znotraj katerih so bile leve stranke in delavski razred (sindikati) izjemno močni.