kritike
Bush obsodil akcijo oblasti v Miamiju
23. 04. 2000 20.07
Republikanski predsedniški kandidat George W. Bush je danes obsodil sobotno akcijo agentov ameriške službe za priseljevanje, ki so vdrli v hišo sorodnikov kubanskega dečka Eliana Gonzalesa v Miamiju in ga nato odpeljali k očetu.
EU prekinila del pogajanj s Poljsko
13. 04. 2000 09.14
Pogajanja med Poljsko in EU na področju kmetijstva so na zahtevo petnajsterice včeraj začasno prekinili, so sporočili s poljskega ministrstva za kmetijstvo.
Novi Haiderjevi napadi na Chiraca
08. 04. 2000 17.29
Vodja avstrijskih svobodnjakov Jörg Haider je v pogovoru za avstrijski tednik Format, ki bo izšel jutri, vnovič napadel francoskega predsednika Jacquesa Chiraca in belgijsko vlado.
Prodi ostaja v Bruslju
06. 04. 2000 19.10
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je danes v Bruslju zagotovil, da ne zapušča vodilnega mesta v bruseljski ekipi, kritično poročanje več zahodnoevropskih časnikov na njegov račun pa zavrnil kot ''vihar v kozarcu vode''.
Proti rekatolizaciji javne šole
20. 03. 2000 21.23
LDS oz. njen odbor za šolstvo in otroško varstvo se je odzval na predavanje ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta o Cerkvi na pragu tretjega tisočletja, ki ga je imel 16. marca v Mariboru. V izjavi za javnost, ki so jo naslovili Proti rekatolizaciji javne šole, so nadškofa Rodeta med drugim pozvali, naj v dobro Slovenije opusti času in prostoru neprimerno prizadevanje za rekatolizacijo javnega šolstva v Sloveniji.
V Srbiji množični protesti proti zatiranju medijev
19. 03. 2000 08.50
Več kot 10.000 oseb je včeraj v Kraljevu demonstriralo proti državnemu zatiranju neodvisnih medijev. Obenem pa so nova zavzetja radijskih in televizijskih postaj, ki jih je izvedel beograjski režim, danes kritizirale tudi srbske opozicijske stranke in društvo novinarjev. Kritike in protesti so se okrepili, potem ko so uradniki srbskega ministrstva za telekomunikacije v noči na soboto zasedli oddajnik radija v Kraljevu, kjer je na oblasti opozicija, in zasegli najpomembnejšo opremo.
Papeževo kesanje v imenu katoliške Cerkve
12. 03. 2000 20.24
Javna prošnja papeža Janeza Pavla II. za odpuščanje grehov, ki jih je Cerkev storila v 2000 letih obstoja, je že izzvala val polemik. Kritike gredo predvsem na delitve med osebno krivdo posameznikov ter krivdo Cerkve kot takšne, ki ni bila izrečena. Papež je danes v okviru slovesnega dneva odpuščanja in sprave v baziliki Svetega Petra v Rimu v imenu katoliške Cerkve prosil za odpuščanje. Sveti oče je v spremstvu kardinalov stopil na oltar, poljubil sveti križ in pozval Cerkev, naj očisti spomin in se obveže k spremembi.
Koncert Dubravke Tomšič v Mariboru
08. 03. 2000 15.45
Unionska dvorana v Mariboru bo drevi ob 19.30 prizorišče recitala prve dame črnobelih tipk in redne gostje največjih koncertnih odrov sveta, Dubravke Tomšič. Za abonente komornega ciklusa in druge ljubitelje klasične klavirske igre bo zaigrala skladbe Bacha, Liszta in Prokofjeva.
Češki slikar v ljubljanski Mestni galeriji
06. 03. 2000 16.28
Za češke slikarske kolege in kritike je ''enfant terrible'', sam si je nadel psevdonim Sigr, kar v češčini dobesedno pomeni lopov ali baraba, sicer pa je sestavljen iz črk priimka. Gre za 40-letnega češkega umetnika Michala Singerja. V Mestni galeriji Ljubljana mu bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo slik z naslovom Rumena roka. Tako je obenem naslov ene njegovih slik. Del razstave, na kateri bo več kot 50 slik, je umetnik ''prinesel'' s seboj iz Prage, nekaj platen pa naj bi prispelo še iz Pariza, kjer se je avtor pred tem predstavil v galeriji Show Window, je bilo mogoče izvedeti na dopoldanskem pogovoru z umetnikom v galeriji.
Pinochet je zapustil bolnišnico
04. 03. 2000 13.21
Nekdanji čilski diktator Augusto Pinochet je po devetih urah sinoči po krajevnem času zapustil vojaško bolnišnico v Santiagu de Chile, čeprav je bilo sprva govora, da bo ostal v bolnišnici več tednov. Pinochet, ki se je sinoči po šestnajstih mesecih iz Londona vrnil v domovino, se je v spremstvu konvoja vozil in helikopterja iz bolnišnice odpeljal domov v predmestje čilske prestolnice.
Načrt o prenovi Evropske komisije
02. 03. 2000 07.35
Evropska komisija je včeraj sprejela akcijski načrt o temeljiti prenovi, s katero želi zagotoviti učinkovitejše delovanje bruseljske uprave.
Alternativa obsoja izrečeno kazen Jakši
01. 03. 2000 15.59
Slovenska zveza sindikatov - Alternativa je na današnji novinarski konferenci obsodila izrek pogojne (zaporne) kazni za predsednika sindikata Revoz (SDR) Janeza Jakšo, in sicer zaradi razžalitve ''konkurenčnega'' sindikata sekretarja SKEI Revoz Jožeta Mikliča s strani okrajnega sodišča v Novem mestu.
Odzivi na Haiderjev odstop
29. 02. 2000 20.50
Velika Britanija, Belgija in Danska so se danes zadržano odzvale na sinočnji odstop Jörga Haiderja s položaja vodje avstrijskih svobodnjakov (FPOe).
Slovaška želi izkazati čast pristašu Adolfa Hitlerja
28. 02. 2000 19.49
Kljub valu protestov slovaških intelektualcev in skoraj vseh političnih strank, predsednika države in vlade v Bratislavi, želijo na Slovaškem izkazati čast diktatorju in pristašu Adolfa Hitlerja, Jozefu Tisu. Severnoslovaško mesto Zilina namerava 14. marca, ob obletnici ustanovitve ''prve slovaške države'' leta 1939, postaviti spominsko ploščo v čast Tisu, ki je bil leta 1946 obsojen zaradi vojnih zločinov in tudi usmrčen.
Na avstrijskem Koroškem Inštitut za manjšine
23. 02. 2000 07.49
Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPOe) in koroški deželni glavar Jörg Haider je včeraj izjavil, da bodo z ustanovitvijo Inštituta za etnične manjšine s sedežem v Osojah na avstrijskem Koroškem osramotili vse evropske kritike, ki Avstriji očitajo, da je sovražna do tujcev in manjšin. V delu inštituta sodelujejo tudi predstavniki koroških Slovencev.
Putin poslal pismo Clintonu
19. 02. 2000 12.47
Vršilec dolžnosti ruskega predsednika Vladimir Putin je v pismu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zapisal, da odnosi z ZDA kljub nedavnem pojavu jeze in obojestranske kritike v rusko-ameriškem dialogu ostajajo prednost ruske zunanje politike. Po Putinovih besedah je obema stranema kljub obojestranski kritiki in jezi uspelo ohraniti najpomembnejšo stvar, to je zavest o uresničevanju strateške pomembnosti sodelovanja za prihodnost sveta v 21. stoletju. Dodal je še, da strateški cilji med Rusijo in ZDA v večini sovpadajo. Glede Čečenije je Putin zapisal, da lahko mednarodna skupnost konstruktivno pripomore s človekoljubno pomočjo.
Klubi za ohranitev lige prvakov
16. 02. 2000 16.28
Ne glede na nekatere kritike se je večina evropskih nogometnih klubov izrekla za zdajšnjo obliko lige prvakov. Na srečanju 40 vodilnih evropskih klubov na sedežu UEFA v Nyonu je velika večina podprla trenutno veljavni tekmovalni sistem s 17 igralnimi krogi, so sporočili iz UEFA. Na ta način so vsaj zaenkrat zamrle ideje o reformi tekmovanja, ki so jih zaradi preobremenjenosti predlagali nekateri večji klubi med katerimi je bil najglasnejši Bayern iz Münchna.
Avstrijska koalicija še buri duhove
10. 02. 2000 21.20
Črno-modra koalicija še naprej vznemirja svetovno javnost, predvsem v državah evropske unije.
Schuesslova predstavitev vladnega programa
09. 02. 2000 16.51
Novi konservativni avstrijski kancler Wolfgang Schuessel (OeVP) je med predstavitvijo vladnega programa v parlamentu zavrnil kritike mednarodne skupnosti na račun njegove koalicije z desničarskimi svobodnjaki (FPOe) Jörga Haiderja. Schuessel je zatrdil, da je Avstrija stabilna demokracija, kar se tudi v zadnjih dneh ni spremenilo, kritike pa je vnovič označil kot pretirane in neutemeljene. Schuessel je pred poslanci tudi napovedal izplačilo denarnih odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v času nacizma. Glavna naloga nove vlade bo trdnost proračuna, kajti ''današnji dolgovi so jutrišnji davki,'' je opozoril Schuessel. Primanjkljaj naj bi nova vlada do leta 2005 spravila na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Pred parlamentom so močno poostrili varnostne ukrepe in razmestili tisoč policistov, ki naj bi preprečili morebitne izgrede.
Na željo ''bolnikov'' amputirali dve zdravi nogi
08. 02. 2000 08.36
Dva duševna bolnika sta neki zasebni bolnišnici na Škotskem plačala, da jima amputirajo popolnoma zdravo nogo, je potrdilo osebje bolnišnice. Novica je že naletela na zelo ostre kritike, pojavile pa so se tudi zahteve po tem, da naj bi celotno zadevo preiskalo škotsko ministrstvo za zdravstvo. Zdravnik, ki je operacijo izvedel, kakršnekoli obtožbe zavrača in zatrjuje, da je operacijo odobrila zdravstveni zavod. ''Bolnika'', Britanec in Nemec, ki sta si dala amputirati nogo, naj bi sicer trpela za duševnimi motnjami, povezanimi s sprejemanjem domnevnih nepravilnosti na svojem telesu. Osebe z omenjenimi motnjami tako med drugim postanejo obsedene s skrbjo, da je njihova koža iznakažena, lasje pretanki, nosovi pa preveliki.
Avstrijci se še niso sprijaznili z novo vlado
07. 02. 2000 20.32
Zeleni in številne civilne pobude so napovedale vsakodnevne proteste, predvsem proti Haiderju. V središču Dunaja se je tudi sinoči zbralo približno 7.000 protestnikov, tokrat večjih izgredov ni bilo.
40-letnica Fellinijevega Sladkega življenja
04. 02. 2000 13.22
Na velikih platnih v Italiji so 5. februarja leta 1960 premierno predvajali film Sladko življenje (La Dolce Vita) velikana sedme umetnosti Federica Fellinija (1920-1993). Ob premieri je naletel na ostre kritike italijanskega meščanstva in Vatikana ter pravo ''sveto vojno'', 40 let kasneje pa se bodo tej mojstrovini v Rimu poklonili. V rimski kavarni Canova so tako v četrtek pripravili pogovor z Fellinijevim asistentom režije, ki je napisal tudi knjigo o Sladkem življenju, Gianfrancom Mingozzijem. Integralno in restavrirano inačico filma pa bodo v soboto predvajali na italijanski numerični televiziji Stream. Na premierni projekciji pred 40. leti so v milanskem kinu Capitol gledalci film izžvižgali, saj je povzročil škandal med katoliki in meščani. V filmu je namreč osrednji lik monden in izumetničeni Rimljan, voajeristični paparazzi, ki ga je upodobil Marcello Mastroianni, nepozabna pa je bila tudi Anita Ekberg v prizoru kopanja v vodnjaku Trevi. Sl! adko življenje je po zlati palmi v Cannesu in oskarju za kostumografijo postal kultni film.
Kritike avstrijske koalicije
02. 02. 2000 14.38
Francoski zunanji minister Hubert Vedrine je danes še zaostril grožnjo EU z diplomatsko osamitvijo Avstrije, potem ko so svobodnjaki in ljudska stranka sinoči dosegli dogovor o oblikovanju koalicije. Vedrine je dejal, da bi bila vključitev desničarske FPOe v novo avstrijsko vlado huda napaka, odnosi med Dunajem in Parizom pa bi bili v tem primeru na najnižji možni ravni, je opozoril. Po njegovih besedah bo Francija v EU skrbela za spoštovanje EU pogodb. Vedrine je opozoril, da je Avstrija sama zaprosila za sprejem v unijo, zdaj pa bo morala spoznati, da je EU nosilka določenih vrednot in skupnih projektov.
Države EU opozorile Avstrijo
31. 01. 2000 14.35
Države Evropske unije so Avstrijo opozorile, da bodo zamrznile vsa dvostranska srečanja s predstavniki avstrijske vlade, če bodo v njej sodelovali Haiderjevi svobodnjaki.
Prostocarinske prodajalne le še do konca leta
27. 01. 2000 21.05
1. januarja leta 2001 na mejnih prehodih z Avstrijo, Italijo in Madžarsko ne bo več prostocarinskih prodajaln. Pritisk Evropske unije je bil prevelik, vloga prostocarinskega grdega račka pa je v pogajanjih za polnopravno članstvo postala prevelika ovira.
Kritike Edinosti glede zaščitnega zakona
19. 01. 2000 12.51
Družbeno-politično društvo Edinost iz Trsta je izrazilo kritike v zvezi z zakonom za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Po mnenju društva zaščita, ki jo predvideva Masellijev osnutek, ni takšna, kot jo jamčijo veljavne mednarodne pogodbe, kar, tako Edinost, priznavajo tudi najbolj zagnani zagovorniki zakona, ko trdijo, da bo naknadno mogoče zakon izboljšati.
Eseji Aleksandra Zorna pri MK
06. 01. 2000 16.19
Največ od skupno dvanajstih razprav literarnega kritika in urednika Aleksandra Zorna v knjigi z naslovom Nacionalni junaki, narcisi in stvaritelji - izšla je pri založbi Mladinska knjiga - so študije nespornih klasikov povojne slovenske proze, Cirila Kosmača, Andreja Hienga, Vitomila Zupana, Dominika Smoleta, Marjana Rožanca, Lojzeta Kovačiča, Rudija Šeliga, Tomaža Šalamuna, Evalda Flisarja kot potopisca ter o pripadnikih t.i. nove proze 80. let. Postavljene so v okvir med avtorjevo ''mladostno'' študijo o Levstiku in Martinu Krpanu ter med eseje, ki so jih spodbudile družbena dogajanja po osamosvojitvi, ''ko je bilo mogoče določneje povedati dotlej zamolčevane stvari'' (npr. Temna stran meseca), je povzel urednik zbirke Kultura Aleš Berger. Spremno besedo k esejem je prispeval dr. Janko Kos, ki že v naslovu zapisa Zorna uvršča med avtorje t.i. nove literarne kritike.
Betontanc očaral New York
03. 01. 2000 13.33
Slovenska plesnogledališka skupina Betontanc je konec novembra na gostovanju v slovitem newyorškem gledališču La MaMa v East Villageu do te mere ''osvojila in očarala občinstvo in kritike'', da bo jutri ponovno odpotovala čez lužo. Od 6. do 9. januarja bodo Betontanc predstavo Skrivni seznam sončnih dni, ki jo je zrežiral Matjaž Pograjc, uprizorili še štirikrat. Tiskovna agencija Associated Press (AP) napoveduje novo gostovanje Betontanca v New Yorku z daljšim komentarjem in pogovorom z Pograjcem. Nevenka Koprivšek, direktorica zavoda Bunker, ki s podporo ministrstva za kulturo organizira gostovanja skupine, pa poudarja, da bo tokratno še posebej pomembno zato, ker si bodo predstave Betontanca ogledali tudi producenti in promotorji odrske umetnosti iz vsega sveta, ki sodelujejo na newyorškem gledališkem sejmu in konferenci APAP.
Kljub kritikam se napadi nadaljujejo
18. 12. 1999 10.57
Rusija je ponovno zavrnila kritike Zahoda glede vojaške kampanje v Čečeniji ter napovedala, da napadov še ne bodo prekinili.
Kritike na račun voščilnic
17. 12. 1999 20.54
Poslanci v državnem zboru so zjutraj pred začetkom dela na svoje mize dobili zavoje z uradnimi božično-novoletnimi čestitkami. Domiselne voščilnice so popisane z latinskimi reki in njihovimi slovenskimi prevodi. Nekateri pa nad njimi že vihajo nos, denimo Ivo Hvalica, ki je svoje mnenje izrazil kar med današnjo redno sejo.