norveški
Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo
26. 10. 2000 00.00
Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so
Izvrtali odprtino v Kursk
25. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so davi izvrtali odprtino v potopljeno jedrsko podmornico Kursk, ki leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Sedaj preverjajo stopnjo radioaktivnega sevanja na podmornici in nameščajo daljinsko vodeno televizijsko kamero, s katero bodo preverili ali je dovolj varno za potop. Potapljači naj bi skozi meter dolgo in 0,75 metra široko odprtino vstopili v notranjost Kurska, od koder naj bi nato rešili trupla 118 članov posadke. "Potapljači kovinske predmete v notranjosti podmornice prekrivajo z zaščitnimi materiali, da bi se tako med reševanjem trupel izognili morebitnim poškodbam na svojih kombinezonih," je pojasnil poveljnik severnomorske flote Vječeslav Popov.
Nadaljevanje reševanja trupel iz Kurska
23. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika ruske severne flote ruski in norveški potapljači danes nadaljujejo dela na potopljeni podmornici Kursk, ki leži na dnu Barentsovega morja. Potem ko so morali reševanje trupel 118 članov posadke podmornice včeraj zaradi neurja prekiniti, je danes vreme spet nekoliko prijaznejše.
Potapljači na poti proti razbitinam
21. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so izvedli še zadnje priprave pred dvigom 118-ih trupel iz ruske jedrske podmornice Kursk , ki je potonila avgusta in leži sto metrov globoko. Reševalno akcijo bodo usmerjali iz posebej opremljene norveške naftne ploščadi. Trupla naj bi na površje potegnili skozi sedem lukenj, ki jih bodo navrtali v trup podmornice.
Princ Haakon zanikal govorice o zaroki
17. 10. 2000 00.00
Norveški prestolonaslednik princ Haakon je danes v Oslu odločno zanikal, da se je zaročil ali da je določil datum zaroke s prijateljico Mette-Marit Tjessem Hoeiby, kot so popoldne poročali norveški mediji. Novico o uradni zaroki je pozno popoldne zanikal tudi norveški dvor.
Norveška vlada prodala delež v Christiana Bank
16. 10. 2000 00.00
Norveška vlada se je odločila, da za 967 milijonov dolarjev proda svoj 34,6-odstotni lastniški delež v drugi največji norveški banki Christiana Bank. Omenjeni delež Christiana Bank bo kupila največja banka v skandinavski regiji, švedsko-finska banka MeritaNordbanken.
Na Norveškem dvoru se obeta zaroka
16. 10. 2000 00.00
Norveški prestolonaslednik, princ Haakon je danes v Oslu napovedal zaroko z meščanko, bivšo natakarico Mette-Marit Tjessem Hoeiby. Zveza med 27-letnim prestolonaslednikom in njegovo enako staro izbranko že dolgo buri duhove v javnosti te sicer mirne skandinavske dežele, saj ima prihodnja norveška kraljica že nezakonskega sina, katerega oče je bil že večkrat obsojen zaradi zlorabe mamil in nasilništva.
Podelili Nobelovo nagrado za mir
13. 10. 2000 00.00
Južnokorejskega predsednika Kim Dae-Junga je norveški odbor za Nobelove nagrade razglasil za letošnjega nagrajenca za mir.
Kmalu znani Nobelovi nagrajenci za leto 2000
08. 10. 2000 00.00
V Stockholmu se bo jutri s podelitvijo Nobelove nagrade za medicino odprla "sezona" Nobelovih nagrad 2000, ki se bo prihodnji petek v Oslu sklenila s podelitvijo nagrade za mir, najprestižnejše med Nobelovimi nagradami.
Koštunica zaprisegel kot novi jugoslovanski predsednik
08. 10. 2000 00.00
V kongresnem Centru Sava je po ustanovnem zasedanju spodnjega in zgornjega doma jugoslovanske skupščine na njuni prvi skupni seji zaprisegel novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Predsednik Koštunica je po zaprisegi povedal, da je to "velik zgodovinski trenutek za Jugoslavijo, njen narod in za Srbijo ter Črno goro". Na zasedanju je bila navzoča večina poslancev, ki so bili izvoljeni na volitvah 24. septembra.
Pomoč Norveške skladu za razminiranje BiH in Kosova
27. 09. 2000 00.00
Norveška vlada je Mednarodni ustanovi - Fundaciji za razminiranje in pomoč žrtvam min v
Zapore ostajajo
18. 09. 2000 00.00
Norveški avtoprevozniki so v velikem delu države danes zaustavili oskrbo z bencinom. O zaporah cest poročajo tudi na Finskem, na Švedskem in v Izraelu, v Belgiji pa več tisoč delavcev stavka, da bi dosegli znižanje cen kurilnega olja. Protestne akcije so potekale tudi v številnih mestih po Franciji.
Kfor vpleten v nesrečo
17. 09. 2000 00.00
V prometni nesreči v bližini Prištine so življenje izgubili štirje ljudje, med njimi tudi 3-letni otrok.
AMZS pridobila certifikat za sistem kakovosti
14. 09. 2000 00.00
29. avgusta 2000 je AMZS d.d. za področje "Storitve pomoči na cesti in garancije mobilnosti" pridobila certifikat za vzpostavljen in delujoč sistem kakovosti, ki izpolnjuje zahteve standarda ISO 9002.
Oktobra dvigovanje žrtev iz podmornice Kursk
13. 09. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov je v Sankt Peterburgu danes dejal, da bodo trupla mornarjev potopljene ruske podmornice Kursk začeli na površje dvigovati v začetku oktobra. Operacija bo zaradi "višje sile" trajala več tednov, je še dejal Klebanov.
Slovenija - Belorusija 28:32
23. 08. 2000 00.00
Slovenska moška rokometna reprezentanca je včeraj na evropskem prvenstvu do 20 let v Atenah doživela prvi poraz, potem ko je v 4. krogu izgubila z Belorusijo z 28:32 (13:17). Slovenija se bo danes pomerila z Norveško.
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Norveški potapljači prvič do Kurska
20. 08. 2000 00.00
Norveški potapljači so se davi prvič spustili do potopljene ruske podmornice Kursk, ki že teden dni leži na dnu Barentsovega morja. Kot je s kraja nesreče poročala ruska televizija RTR, naj bi potapljači predvsem pregledali osem odprtin ponesrečene podmornice, s trkanjem po trupu pa naj bi ugotovili, ali je ladjo zalila voda oziroma ali je v njej še zrak.
Ena od loput Kurska nepoškodovana
20. 08. 2000 00.00
Bo pomoč na dnu morja prepozna
20. 08. 2000 00.00
Na kraj nesreče ruske jedrske podmornice
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Reševanje podmornice Kursk
19. 08. 2000 00.00
Poskusi reševanja že teden dni ponesrečene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju so se neuspešno nadaljevali tudi vso minulo noč, je poročala ruska televizijska postaja ORT. Eni izmed ruskih reševalnih kapsul je včeraj prvič uspelo doseči eno od dveh izhodnih odprtin podmornice, vendar se nanjo ni mogla priključiti, ker je bilo območje okoli odprtine močno poškodovano. Reševalna kapsula se je tako po več neuspelih poskusih vrnila na površino.
Tuji tisk o političnih razmerah v ZRJ
07. 08. 2000 12.06
Tuji časniki ocenjujejo politične razmere v ZR Jugoslaviji pred bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Švicarski Basler Zeitung meni, da režim v Beogradu ne razpihuje po naključju strahu ravno pred volitvami, norveški Aftenposten pa ugotavlja, da je Milošević ponovno uspešen s strategijo delitve in vladanja. Tudi nizozemski de Volkskrant se strinja, da se namerava jugoslovanski predsednik z vsemi sredstvi obdržati na oblasti.
Na poletnem festivalu nocoj jazz in orgelska glasba
31. 07. 2000 09.21
Na mednarodnem poletnem festivalu v Ljubljani bosta nocoj na sporedu dva koncerta. Organist Petr Rajnoha bo v svojem nastopu v Frančiškanski cerkvi izvedel dela Mendelssohna, Bartholdyja, Francka, Kucharja, Bacha in Regerja. Petr Rajnoha je bil rojen v Znojmu na Moravskem, študiral pa je v Brnu, Parizu in Pragi. Na domačih in mednarodnih tekmovanjih je dobil več nagrad in priznanj, med drugim tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sodobne skladbe in nagrado občinstva na tekmovanju v Nuernbergu leta 1998.
Drevi Pasijon po Janezu
27. 07. 2000 11.23
V okviru 48. mednarodnega poletnega festivala bo drevi ob 20.30, na predvečer 250-letnice smrti skladatelja Johanna Sebastijana Bacha v Frančiškanski cerkvi norveški ansambel Oslo Baroquesoloists z dirigentom Šalevom Ad-Elom in belgijskim solistom Guyjem de Meyjem izvedel Bachov Pasijon po Janezu.
Hrvaška 137. članica WTO
17. 07. 2000 18.53
S podpisom protokola o članstvu v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO) se je danes končal skoraj sedem let dolg postopek za sprejem Hrvaške v eno najpomembnejših svetovnih organizacij. Hrvaška je danes postala 137. članica WTO, organizacije, ki pokriva skoraj 90 odstotkov svetovne trgovinske menjave.
Slovenija - Norveška 0:0
22. 06. 2000 12.09
Nogometaši Slovenije in Norveške so se v 3. krogu skupine C evropskega prvenstva na Nizozemskem in v Belgiji v Arnhemu razšli z neodločenim izidom 0:0.
Bo slovenska klofuta predramila ZR Jugoslavijo?
16. 06. 2000 19.06
Jugoslovanska nogometna reprezentanca se še vedno ni opomogla po slovenski klofuti iz Charleroija, že v nedeljo, 18. junija, pa se bodo v belgijskem Liegu pomerila v tekmi 2. kroga proti Norvežanom, ki so v uvodnem srečanju skupine C nepričakovano premagali favorizirane Špance.
Sprejetje resolucije o ZRJ
16. 06. 2000 08.02
V Evropskem parlamentu so včeraj sprejeli resolucijo, v kateri so obsodili nasilje in sistematično zastraševanje, ki ga nad prebivalci izvajajo jugoslovanske oblasti, da bi preprečile množične demonstracije opozicije in delovanje neodvisnih medijev. Poslanci so v resoluciji zahtevali takojšnjo izpustitev vseh kosovskih Albancev iz srbskih zaporov in predlagali sprejetje programa CARD za ustanovitev mreže neodvisnih medijev v ZRJ, ki bi se financiral iz proračuna EU.