poezije
Slovenski pesniki v akciji ZN
29. 03. 2001 00.00
V KUDu France Prešeren bo ob 21. uri v okviru svetovne akcije Združenih narodov, poimenovane Dialog med civilizacijami prek poezije (Dialog among Civilizations Through Poetry), pesniški večer, na katerem bodo nastopili Taja Kramberger, Miklavž Komelj, Brane Mozetič, Primož Čučnik in Tone Škrjanec.
Pesnika Taufer in Kravos v Španiji
26. 03. 2001 00.00
Santiago de Conpostella v Galiciji na severu Španije je ob svetovnem Dnevu poezije med 21. in 25. marcem gostil nekaj desetin književnikov z vseh koncev sveta, med njimi iz Slovenije Vena Tauferja in Marka Kravosa. Na vseh koncih tega zgodnjesrednjeveškega božjepotnega mesta so se po ves dan vrstili pesniški nastopi, okrogle mize, predstavitev knjig in obiski kulturnih ustanov, je o pesniških dnevih v Španiji povedal Marko Kravos.
Svetovni dan poezije
21. 03. 2001 00.00
Organizacija UNESCO je leta 1999 razglasila 21. marec za svetovni dan poezije. Dan poezije se proslavlja širom sveta. Ker so Združeni narodi isti dan proglasili za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, se bo dan poezije navezoval tudi na to tematiko. V Sloveniji bodo ljubitelji poezije ta dan letos praznovali prvič. V znamenju pesništva Društvo slovenskih pisateljev in Društvo slovenskih književnih prevajalcev ob podpori Slovenske nacionalne komisije za UNESCO na ta dan pripravljata dva dogodka, ki naj bi osvetlila poezijo z vidikov prevajanja. Svetovni dan poezije bodo z večernim odprtim branjem številnih slovenskih pesnikov vseh generacij obeležili tudi v trnovskem KUD-u France Prešeren.
"Z veseljem" v Klubu Metropol
11. 03. 2001 00.00
V ljubljanskem Klubu Metropol so predstavili projekt "Z veseljem" s spektakularno modno revijo mladih oblikovalcev, razstavo nakita, modne fotografije, poezije in ilustracij. Projekt temelji na kreativnem izražanju različnih slovenskih ustvarjalcev na temo veselje, njegov namen pa je predstaviti slovenske oblikovalce tako domači kot tuji javnosti. Idejni vodji projekta sta Mateja Benedetti in Jerneja Žunič.
Predstavitev založbe Hyperion
14. 02. 2001 00.00
V Mestni galeriji Nova Gorica je umetniški vodja Obalnih galerij Andrej Medved v torek predstavil prvi letnik Edicije Hyperion. V vlogi urednika zbirke je predstavil založbo s sedežem v Kopru, katere osnovni namen je slovenski prostor obogatiti s pri nas še neobjavljenimi slovenskimi in prevedenimi teksti s področja poezije, filozofije, likovne teorije, estetike, lingvistike in esejistike.
Repin v Slovenski filharmoniji
13. 02. 2001 00.00
Na petem koncertu Srebrnega abonmaja se nocoj v dvorani Slovenske filharmonije predstavljata violinist Vadim Repin in pianist Itamar Golan. Na programu so dela Giusseppeja Tartinija, Igorja Stravinskega , Johannesa Brahmsa in Nicola Paganinija. Vadim Repin je umetnik vročekrvne strasti in brezhibne tehnike, poln poezije in občutljivosti. »
Slovesno na kulturni praznik
08. 02. 2001 00.00
Obletnico Prešernove smrti so z različnimi kulturnimi prireditvami zaznamovali na različnih koncih Slovenije. Še posebno slovesno je bilo v Prešernovi rojstni vasi Vrbi, kjer so dopoldne pripravili kulturni program pred spomenikom Franceta Prešerna, popoldne pa je bila tradicionalna slovesnost v pesnikovi rojstni hiši.
Projekt Rastoča knjiga
30. 01. 2001 00.00
Rastoča knjiga se imenuje projekt, s katerim pobudniki, dobronamerni Slovenci, ob tisočletnici Brižinskih spomenikov, 450-letnici prve slovenske knjige, 200-letnici Prešernovega rojstva in deseti obletnici samostojne in neodvisne Slovenije želijo postaviti pomnik slovenski istovetnosti, bodisi v obliki svetilnika, slavoloka ali svetišča. Projekt poteka v okviru Društva za izgradnjo pomnika slovenstvu Rastoča knjiga, usklajuje ga državni svet RS na čelu z njegovim predsednikom Tonetom Horvatom. Projekt naj bi povezal vse Slovence doma in po svetu, denar zanj naj bi začeli zbirati 8. februarja, je na današnji predstavitvi v parlamentu poudaril eden od pobudnikov Janez Pezelj.
Juričeva v galeriji Alkatraz
25. 01. 2001 00.00
V galeriji Alkatraz na Metelkovi bo danes ob 21. uri kot rezultat simbioze med galerijo in Mreže poezije po pošti potekal literarni večer pesnice Maje Jurič. Pesnica od leta 1996 sodeluje v skupini Poezija po pošti. Svoje pesmi je na javnih nastopih predstavila tako v Sloveniji kot tudi v tujini, tokrat pa gre za njen prvi samostojni pesniški večer.
Sedem let Apokalipse
22. 01. 2001 00.00
S ponedeljkom se začenja teden kulturno-umetniškega društva in revije Apokalipsa, ki praznuje sedmo leto ustvarjanja. Do petka, 26. januarja, se bodo v knjigarni Konzorcij v Ljubljani zvrstile okrogle mize, predstavitev pesniške zbirke Iva Volariča Fea in antologije slovenskega haikuja v slovaški reviji Romboid, potekal pa bo tudi pogovor o antologiji mlade slovenske poezije v hrvaški reviji Quorum. Vse prireditve se bodo pričenjale ob 18. uri.
Odprtje dveh razstav v Mestni galeriji
15. 01. 2001 00.00
V ljubljanski Mestni galeriji so odprli dve razstavi: Past za oči ter Vizualna in konkretna poezija. Na razstavi Past za oči se je z osemindvajsetimi izdelki predstavilo deset slovenskih grafikov najmlajše generacije, ki nadaljujejo tradicionalno kvaliteto slovenske grafične podobe. Grafike, ki se med seboj razlikujejo tako po uporabljenih tehnikah kot po vizualni podobi, so delo Simone Biličič, Martine Bohar, Vesne Drnovšek, Anje Jerčič, Dominika Olmiah Križan, Mihaela Perčiča, Damjana Stoparja, Petra Štrusa, Ane Zavadlav ter Mojce Zlokarnik.
Zlati čoln Zlatka Kaučiča
11. 01. 2001 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma je bil na sporedu jazz koncert z naslovom Zlati čoln - zvočna podoba življenja in poezije Srečka Kosovela - avtorja Zlatka Kaučiča, vsestranskega bobnarja in tolkalca. Z njim so nastopili še številni jazzovski in klasični glasbeniki: v Parizu živeči ameriški sopranski saksofonist Steve Lucy, s katerim je Kaučič pri nas igral leta 1997 na festivalu Kontrada, dirigent in pianist Bruno Cesselli, multiinstrumentalist Paul McCandless, Jean-Jaques Avenel na kontrabasu, godalni trio in oktet Ljubljanskih madrigalistov.
Novitete knjižne zbirke Knjižnica tretji dan
19. 12. 2000 00.00
Krščanska revija za duhovnost in kulturo Tretji dan je predstavila novitete iz zbirke Knjižnica tretji dan, izdalo jih je društvo Skam, in sicer: Duhovne osnove življenja avtorja Vladimira Sergejeviča Solovjovega v slovenskem prevodu urednika zbirke Gorazda Kocijančiča, Zublji Gerarda Manleya Hopkinsa v prevodu Vena Tauferja in delo Znanost in Bog Jožeta Hlebša.
Večer umetnosti Cecilie Seghizzi
17. 12. 2000 00.00
Na sinočnem kulturnem večeru v goriškem kulturnem centru Lojze Bratuž je nastopila Cecilia Seghizzi, 92-letna Goričanka, hčerka znanega goriškega skladatelja in tudi sama glasbenica, ki pa se je v svojem življenju ljubiteljsko posvečala tudi slikarstvu. Zato je slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Ceciliji Seghizzi in njeni umetnosti posvetil večer v nizu koncertov Srečanja z glasbo.
Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.
Umrla je Gwendolyn Brooks
05. 12. 2000 00.00
Gwendolyn Brooks, prva dobitnica znamenite Pulitzerjeve nagrade afroameriškega rodu, je v nedeljo umrla v Chicagu. 85-letna avtorica, zelo priljubljena v ZDA, je leta 1950 dobila Pulitzerjevo nagrado za zbirko Annie Allen, leta 1968 pa je postala častna pesnica ameriške zvezne države Illinois. Brooksova je napisala več kot 20 zbirk poezije ter več sto esejev in člankov. Poznana je bila tudi po svoji vlogi v boju za dobrobit afroameriške skupnosti in revnih. Predsednica ameriškega društva pesnikov Elise Paschen je spomin nanjo pospremila z besedami: "Bila je legenda med pesnicami naše dobe, velik vzor svoje in prihodnjih generacij.
Šestdeset let Nika Grafenauerja
05. 12. 2000 00.00
Ob šestdesetem rojstnem dnevu Nika Grafenauerja sta pri založbi Mladinska knjiga izšli antologiji njegove poezije, kjer je kot urednik otroške literature preživel več kot dve desetletji svojega plodnega urednikovanja, ki ga tačas nadaljuje v založništvu Nove revije. Grafenauer kot vsestranski umetnik pesni, piše kritike in eseje, prevaja najzahtevnejše avtorje, zlasti iz nemškega kulturnega kroga, urednikuje - sprva pri Tribuni in Problemih, nazadnje pri Novi reviji, ki jo je, kot meni urednik v MK Aleksander Zorn, spremenil v "žarišče posebne razumniške inteligence, kakršne na Slovenskem skorajda, ali pa sploh ni bilo" v zadnjih petdesetih letih. Grafenuaer piše tako za odrasle kot pesmi in pravljice za mladino. Aleksander Zorn kolego Grafenauerja uvršča med najboljše, pa tudi najbolj izvirne in samosvoje slovenske mladinske avtorje, "modernista najvišje lege", eksistencialista po čutenju, hermetičnega v izrazu, v poeziji arhitektonsko čistega in likovno nazornega, obenem pa neprevedljivega pisca.
Mednarodni simpozij o Prešernu
30. 11. 2000 00.00
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) akademik France Bernik je danes v prostorih SAZU odprl dvodnevni mednarodni simpozij France Prešeren - kultura - Evropa, na katerem številni domači in tuji strokovnjaki predstavljajo Prešerna iz različnih optik, predvsem pa ga skušali vpeti v naš čas, kot sodobnika. Akademik France Bernik je v nagovoru spomnil, da je kultura proces, ki se odvija postopoma, vsako novo obdobje je vedno še bolj novo. Začetke slovenske kulture nedvomno zaznamujejo Brižinski spomeniki, ki so začrtali slovensko tradicijo, nadalje nikakor ne moremo mimo Trubarja in prve slovenske knjige, genialni predor k moderni slovenski kulturi pa je uspel prav Prešernu. Danes Prešerna beremo in razumemo drugače, saj je v ozadju samostojna država, čas demokratizacije. Prešeren je velik klasik, a vendar je tudi velik sodobnik, je še povedal Bernik.
Spletni Prešeren
29. 11. 2000 00.00
Založba Pasadena je predstavila uradno spletno stran največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna. Stran je bila pripravljena v sodelovanju z ministrstvom za kulturo, ki je tudi finančno podprlo projekt. Na naslovu www.preseren.net bo odslej na enem samem mestu moč najti podatke o Prešernovem življenju, njegovi dobi, vse portrete, podatke o sodobnikih, časovni trak njegovega življenja, podatke o krajih, ki jih je obiskal ali v njih bival, ne manjka pa niti njegovo rodoslovno drevo.
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva
29. 11. 2000 00.00
V KUD-u France Prešeren bodo tudi letos priredili Prešernovanje, ko bo od 1. do 8. decembra v Trnovem vrsta literarnih in glasbenih prireditev, ubranih v spomin na pesnika. Vse se bo začelo v petek, 1. decembra, s tekmovanjem srednješolcev v gledaliških improvizacijah pod naslovom Prešerna šila in nato večerom romske glasbe z ansamblom Šukar. Teden dni kasneje se bo Prešernovanje končalo z večerom Odštekani Prešeren, priredbami njegovih pesmi v različnih glasbenih stilih za najrazličnejše izvajalce, od rocka in rapa do jazza. Prešernovanje KUD na pesnikov rojstni dan prireja od leta 1997.
Prešeren na spletni strani
27. 11. 2000 00.00
Nekaj dni pred obletnico rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna se je odprla nova spletna stran, kjer bomo od danes naprej poleg obširnih podatkov in portretov lahko prebirali tudi celotne poezije, prisluhnili recitacijam domačih in tujih umetnikov - atraktivna je izvedba Vanese Redgrave -in se preizkusili v kvizu.
9. številka Kranjskega zbornika
23. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici rojstva velikana slovenske poezije Franceta Prešerna in kranjskem občinskem prazniku, so danes v Prešernovem mestu Kranju predstavili že deveto številko Kranjskega zbornika z okroglo letnico 2000. Dvesto letnica Prešernovega rojstva je za Slovence pomemben jubilej in prav v tem zborniku so njegovi snovalci velikemu pesniku dali poseben poudarek. Prešeren je svoja zadnja leta preživel v Kranju, kjer je tudi pokopan, po njem pa je v gorenjskem središču poimenovanih tudi več kulturnih institucij. O Prešernovem geniju in pesnikovi sodobni aktualizaciji govori zapis akademika Borisa Paternuja Prešeren danes, v katerem razmišlja o Prešernovi poeziji in njenem notranjem spajanju osebnega, nacionalnega in univerzalnega, s tem pa tudi njegovega obstajanja v novem, drugačnem svetu kultur.
Izšli novi pesniški zbirki
21. 11. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi sta izšli pesniška zbirka slovenskega pesnika, dramatika, prevajalca in esejista Borisa A. Novaka z naslovom Odmev, ki jo je uredil Andrej Blatnik, in zbirka enega najpomembnejših modernistov v anglosaksonski liriki 20. stoletja Wallacea Stevensa z naslovom Planet na mizi. Slednjo je v slovenščino prevedel Veno Taufer, uredil pa Zdravko Duša.
Zlobec nagrajen na festivalu poezije
19. 11. 2000 00.00
Slovenski pesnik Ciril Zlobec je na nocojšnji zaključni slovesnosti mednarodnega pesniškega festivala na Plitviških jezerih dobil nagrado, ki mu jo je podelila žirija v sestavi Slavko Mihalič, Tonko Maroevič in Sead Muhamedagič. Zlobec je dobil nagrado za pesništvo, ki po mnenju žirije po svoji vrednosti sodi v vrh sodobne slovenske in evropske literature, kakor tudi za svoj prevajalski prispevek k zbliževanju slovenske in hrvašle književnosti.
Arheologi našli Ovidovo vilo
04. 11. 2000 00.00
Arheologi so južno od središča Rima našli ruševine, ki naj bi bile ostanki vile najslavnejšega pisca rimske ljubezenske poezije Ovida (43 pr.n.š.-17 n.š.). Da naj bi šlo za Ovidovo vilo sklepajo iz pisem, ki jih je pesnik napisal med leti v izgnanstvu.
Predstavili monografijo o Krasu
21. 10. 2000 00.00
Na goriškem gradu so včeraj predstavili obsežno monografsko knjigo, ki nosi naslov Carso - Due lingue, un altipiano, Kras - Dva jezika, ena planota. Knjigo, ki jo krasi dvesto barvnih fotografij Krasa in je razkošno opremljena, je v treh jezikih izdala italijanska založba Edizioni della Laguna. Vezni tekst je napisala italijanska pisateljica Aline Cendon iz Benetk, fotografije pa sta prispevala fotografa Loris Dilena in Giuseppe Turzi. V slovenščino je tekste prevedla Mirjam Levstik.
Večeri razmišljanj in poezije v klubu Lili Novy
25. 09. 2000 00.00
Literarni klub Cankarjevega doma, ki domuje v dvorani Lili Novy, bo začel novo sezono oktobra. Večeri, posvečeni poeziji, esejistiki in širšim temam, ki so povezane s temelji sodobne umetnosti, nosijo skupni naslov Jesenski dotiki besed. Na prvem, 3. oktobra, bo umetnostni zgodovinar, filozof in pesnik Andrej Medved razmišljal o dometu in razsežnostih sodobne poezije na ozadju del Vladimirja Memona, Antonina Artauda in Georgesa Batailla. Temu bosta sledila še dva dogodka, 11. oktobra bo v klubu CD počastitev 70-letnice pesnice Neže Maurer, 16. oktobra pa v Lili Novy večer, posvečen esejistiki: Aleš Debeljak bo govoril o Edvardu Kocbeku, Marjanu Rožancu in Tarasu Kermaunerju ter njihovem iskanju boga.
Spomin na Prešernovo rojstvo
24. 09. 2000 00.00
V mestu Edmonton v kanadski provinci Alberta so v spomin na 200-letnico rojstva največjega slovenskega pesnika pripravili mednarodni simpozij z naslovom "France Prešeren in njegov čas" ter kulturni večer z naslovom "France Prešeren v glasbi, dramski uprizoritvi in v branju njegove poezije".
Nagrajenec Vilenice Slavko Mihalič
10. 09. 2000 00.00
S slovesno podelitvijo mednarodne literarne nagrade Vilenica klasiku sodobne hrvaške poezije Slavku Mihaliču se je v istoimenski jami v bližini Lipice sklenilo letošnje štiridnevno, tokrat še bogatejše vileniško dogajanje. Nagrajenec je poudaril, da je počaščen s priznanjem, še posebej, ker je po kristalu leta 1994 zdaj prejel še veliko nagrado Vilenice
Dobitnik kristala Vilenice Istvan Voeroes
09. 09. 2000 00.00
Dvorišče gradu v Štanjelu je bilo opoldne prizorišče tradicionalne literarne matineje v okviru vileniških prireditev in podelitve kristala Vilenice, ki kot priznanje kolegov - pesnikov za najboljši prispevek v zborniku velja za "malo vileniško nagrado". Dobitnik kristala je madžarski pesnik in prevajalec iz češčine Istvan Voeroes (1964), od konca 80. let naprej avtor petih pomembnejših zbirk, tudi pisec kratkih zgodb in esejev. Štanjelska matineja je bila tudi priložnost za predstavitev slovenskega prevoda romana Najožja domovina, dela lanskoletne nagrajenke Vilenice Erice Pedretti. Knjigo v prevodu Anje Uršič je izdala Cankarjeva založba.