protesti
Začetek Svetovnega gospodarskega foruma
25. 01. 2001 00.00
Danes se je v Davosu začel 31. Svetovni gospodarski forum. Osrednja tema letošnjega šestdnevnega foruma je Ohranjanje gospodarske rasti in premostitev razlik: okvir za našo globalno prihodnost. Približno 3200 politikov, gospodarstvenikov in akademikov bo med drugim razpravljalo o možnostih zmanjševanja razlik med bogatimi in revnimi državami. V Davos bosta jutri odpotovala tudi predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in minister za finance Anton Rop.
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Estrada pozval k nadaljevanju procesa
19. 01. 2001 00.00
Filipinski predsednik Joseph Estrada je danes na filipinski televiziji pozval odvetnike, naj nadaljujejo s procesom o njegovi odstavitvi zaradi korupcijskih obtožb. Dejal je, da je preiskovalcem pripravljen razkriti vsebino njegovih bančnih računov, kar je doslej odločno zavračal, zato so se protesti proti njemu le še bolj razvneli. Filipinski kongres je obenem pozval, naj razpiše izredne predsedniške volitve, na katerih pa sam ne bo nastopil. Kot je poudaril, se zaveda, da je "država razcepljena", vendar pa je treba krizo razrešiti v skladu z ustavo in ne na ulicah ali pa z vojsko, kjer bi protestniki radi na čelo države postavili podpredsednico Glorio Macapagal-Arroyo.
Energetska kriza se zaostruje
27. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v Srbiji se je včeraj še zaostrila, ko so v mestu Čačak razglasili izredne razmere. Mestna uprava je napovedala, da bodo danes ustavili proizvodnjo v vseh večjih obratih, ustanovili pa so tudi krizni odbor. Zaprte so tudi državne šole in vrtci. V nekaterih drugih mestih pa so bili zaradi izpadov električnega toka prisiljeni ustaviti proizvodnjo v tovarnah.
Energetska kriza se zaostruje
26. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v Srbiji se je danes še zaostrila, ko so v mestu Čačak razglasili izredne razmere. Mestna uprava je napovedala, da bodo jutri ustavili proizvodnjo v vseh večjih obratih, ustanovili pa so tudi krizni odbor. Zaprte bodo tudi državne šole in vrtci. V nekaterih drugih mestih pa so bili zaradi izpadov električnega toka prisiljeni ustaviti proizvodnjo v tovarnah.
Na Kosovu napadena NATO patrulja
18. 12. 2000 00.00
Ameriško-rusko patruljo je obstreljeval neznani strelec, medtem ko so skušali blokirati prehod čez mejo med Kosovom in delom južne Srbije, je izjavil predstavnik ameriške vojske. To je prvi napad proti NATO mirovnim četam, odkar so se novembra začeli vpadi albanskih upornikov čez mejo. Patrulja je ogenj vrnila, vendar ni jasno ali so napadalci utrpeli kakšno izgubo. Patrulja je skušala z eksplozivnimi sredstvi uničiti del ceste in tako blokirati mejo pri vasi Gornje Karačevo, ki leži približno 50 km jugovzhodno od Prištine. Vlada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice že dalj časa pritiska na NATO na Kosovu naj stre albanske ekstremiste Osvobodilne vojske Preševo, Medvedja in Bujanovac. Zadnji napad se je zgodil dan po tem, ko sta bila ubita dva Srba. Stranka, ki ji pripada Koštunica, je obsodila belgijske mirovne sile, da so neodgovorno streljali na protestnike in izjavila, da je ta incident še en znak neuspeha mednarodnih mirovnih sil.
Protesti kosovskih Srbov
17. 12. 2000 00.00
Med protesti proti silam zveze NATO v Leposaviču na Kosovu je bil en kosovski Srb ubit, eden je bil ranjen, medtem ko je tretji umrl zaradi srčnega napada, je v Prištini sporočil tiskovni predstavnik mednarodnih sil KFOR, polkovnik Alban Desgrees Delou. Vojaki belgijskega kontingenta KFOR so proti protestnikom, ki so se zbrali pred poslopjem Združenih narodov in vojašnico, v kateri so belgijski vojaki nameščeni, uporabili solzivec in izstrelili nekaj opozorilnih strelov. Do incidenta je prišlo v okoliščinah, ki jih je treba še razjasniti, je še dejal tiskovni predstavnik KFOR.
Protesti proti Haiderju
16. 12. 2000 00.00
V Rimu so se davi pričeli napovedani študentski protesti proti koroškemu deželnemu glavarju Jörgu Haiderju, ki bo danes Vatikanu uradno predal božično drevo z avstrijske Koroške. Dopoldne naj bi Haiderja s številčno delegacijo s Koroške na zasebni avdienci sprejel papež Janez Pavel II., popoldne pa naj bi Haider na slovesnosti, na kateri papež ne bo sodeloval, Vatikanu slovesno predal božično jelko, ki že nekaj dni stoji na Trgu Svetega Petra. Zaradi Haiderjevega prihoda so na osrednjem vatikanskem trgu zaradi napovedanih protestov že včeraj okrepili navzočnost policije.
Čezmejni pakt
13. 12. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Joerg Haider in župan italijanskega mesta Jesolo Renato Martin sta danes podpisala "čezmejni pakt" med avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ) in gibanjem Beneška zvezna republika Padanija. Cilj pakta je "sodelovanje za obrambo identitete evropskih narodov v okviru Evropske unije".
V Rimu božično drevo s Koroške
12. 12. 2000 00.00
Na Trgu svetega Petra v Rimu so danes postavili božično drevo, ki ga je papežu Janezu Pavlu II. za božič podarila avstrijska dežela Koroška. 27 metrov visoko jelko iz Krke (Gurk), ki je v Rim prispela minuli četrtek, so na trgu postavili z žerjavom, okrasili pa jo bodo s koroškimi rezljanimi figurami. V soboto naj bi božično drevesce osvetlili na slovesnosti, ki naj bi se je poleg 230-članske avstrijske delegacije udeležil tudi koroški deželni glavar Joerg Haider.
"Delavske pravice so hkrati človekove pravice"
08. 12. 2000 00.00
Ob 10. decembru, dnevu človekovih pravic, so predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na današnji novinarski konferenci opozorili na številne kršitve pravic delavcev v Sloveniji in poudarili, da so "delavske pravice tudi človekove pravice", kar je sicer slogan svobodnih sindikatov.
Demonstracije v Nici
06. 12. 2000 00.00
Pred vrhunskim vrhom držav evropske unije v Nici je na francosko riviero prišlo nekaj deset tisoč demonstrantov, večinoma članov delavskih sindikatov, tudi slovenskih. Od šefov svojih držav, ki bodo razpravljali predvsem o notranjih reformah unije, so evroproletarci zahtevali, da se pravice, ki izhajajo iz pogodb o delu priznajo za temeljne človekove pravice.
Protesti v Vladivostoku
01. 12. 2000 00.00
Na ulicah Vladivostoka, pristanišča na vzhodni, pacifiški obali Rusije se je zbralo okrog 400 protestnikov. Jezni prebivalci mesta, predvsem upokojenci in otroci, so protestirali proti nenehnim prekinitvam dobave tople vode in elektrike.
Obletnica vrha WTO v Seattlu
01. 12. 2000 00.00
V Seattlu, kjer je prav pred letom dni potekala ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (WTO), se je zbralo kakih 100 protestnikov, ki jih je policija razgnala s solzivcem. Med sinočnjimi protesti je bil lažje ranjen neki policist. Policija je še sporočila, da so zaradi vandalizma tokrat aretirali najmanj štiri protestnike.
Protesti proti Koštunici
24. 11. 2000 00.00
Kot je bilo napovedano, so se na zagrebškem Trgu maršala Tita danes zbrali protestniki, ki nasprotujejo prihodu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice na vrh EU in držav zahodnega Balkana. Po poročanju hrvaške tisokvne agencije Hina se je na trgu zbralo kakih 500 ljudi, protest pa poteka mirno, ob žvižgih, transparentih in vzklikih proti Koštunici, ter predvajanju pesmi iz domovinske vojne.
Protesti srbskih zapornikov
08. 11. 2000 00.00
Protesti srbskih zapornikov so se kljub obljubam vlade o izboljšanju življenjskih pogojev in skrajšanju kazni, razširili še na dva zapora. Zapornikom v Sremski Mitrovici, Požarevcu in Nišu so se s protesti pridružili še v zaporu Padinska Skela v bližini Beograda in prevzgojnem domu za mladoletnike v Valjevu.
Protestniki za odstop predsednika
04. 11. 2000 00.00
V filipinski prestolnici Manila se je na protestih pod okriljem katoliške cerkve danes zbralo več 10.000 ljudi, ki zahtevajo odstop predsednika države Josepha Estrade. Opozicija je medtem napovedala, da bo v ponedeljek v filipinskem kongresu sprožila proces za predsednikov odpoklic, to namero pa naj bi podrlo tudi 50 kongresnikov, ki so nedavno izstopili iz Estradine stranke.
V spopadih najmanj 14 mrtvih
26. 10. 2000 00.00
Privrženci Ljudske fronte Slonokoščene obale (FPI) zmagovalca nedeljskih predsedniških volitev v državi Laurenta Gbagba in skrajneži iz vrst Republikanskega združenja (RDR) nekdanjega premiera Alassana Uattare, ki zahteva razpis novih volitev, so se danes spopadli v več mestih po državi. V abidjanski četrti Abobo je bilo med nemiri ubitih najmanj 14 ljudi, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predsednik državnega islamskega sveta imam Idris Kudus.
Vrh foruma Evropa-Azija
20. 10. 2000 00.00
V južnokorejski prestolnici se je začel dvodnevni vrh foruma Evropa-Azija, t.i. ASEM, na katerem sodelujejo voditelji 15 članic EU in desetih azijskih držav. To je že tretji ASEM, ki je najpomembnejše mednarodno srečanje na korejskih tleh po olimpijskih igrah leta 1988. Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je ob odprtju srečanja pozval države udeleženke, naj podprejo najnovejši proces zbliževanja in sprave med Južno in Severno Korejo. Ob začetku zasedanja o varnostnih in političnih vprašanjih so udeleženci sprejeli posebno izjavo o miru na Korejskem polotoku. Na vrhu naj bi sicer največ pozornosti namenili prihodnjemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu sodelovanju med Evropo in Azijo. Ob robu 3. vrhunskega zasedanja Evropske unije in Azije (ASEM) v Seulu se je danes v južnokorejski prestolnici zbralo več kot 10.000 demonstrantov, ki nasprotujejo procesu globalizacije. Proteste so pripravili v olimpijskem parku, ki je od prizorišča vrha oddaljen več kilometrov, po poročanju medijev pa so protesti minili mirno. V študentskih protestih pred poslopjem, kjer so se zbrali evropski in azijski voditelji, pa sta bila danes v posredovanju policije, ki je razgnala kakih 400 študentov, po poročanju južnokorejske tiskovne agencije Yonhap ranjena dva protestnika. Študentje so udeležencem vrha želeli predati pismo, v katerem obsojajo "razprodajo" korejskega gospodarstva. Na območju kongresnega centra sicer velja prepoved shodov. Različne skupine ostalih slojev prebivalstva so se medtem povezale v združenje ASEM 2000 Ljudski forum, ki zaghteva vključitev različnih družbenih skupin v delo vrha. Voditelji EU in azijskih držav bodo danes in jutri v Seulu govorili predvsem o smernicah prihodnjega gospodarskega, političnega in kulturnega sodelovanja med obema celinama.
Spopadi se nadaljujejo
18. 10. 2000 00.00
Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.
Aktivistke za pravice žensk
14. 10. 2000 00.00
Kakih 30.000 aktivistk za pravice žensk je v središču Bruslja protestiralo proti revščini, nasilju in diskriminaciji po svetu. Protesti so bili del mednarodnega "ženskega shoda", v sklopu katerega bodo jutri in v torek potekale demonstracije v Washingtonu in v New Yorku, od letošnjega marca pa se je sicer po vsem svetu zvrstilo več kot tovrstnih 4000 prireditev.
Izraelska vojska v stanju pripravljenosti
13. 10. 2000 00.00
Izraelska policija in vojska sta zaradi nevarnosti atentatov od danes v stanju pripravljenosti, potem ko so palestinske avtonomne oblasti včeraj iz zaporov izpustile večino zapornikov proiranskega gibanja Hamas. Policija in vojska sta okrepili varovanje tržnic, trgovinskih središč, sinagog in drugih javnih krajev.
Baskovski nacionalisti na proteste v Francijo
12. 10. 2000 00.00
Več sto privržencev baskovskih nacionalistov iz Španije je danes prečkalo mejo s Francijo, da bi se pridružilo napovedanim protestom ob neformalnem vrhu Evropske unije, ki bo jutri in v soboto potekal v mestu Biarritz. Baskovski nacionalisti želijo s protesti izraziti svoje zahteve po priznanju baskovskega naroda, zahtevajo pa tudi, da se jim prizna pravica do odločanja o prihodnosti Baskije. Francosko predsedstvo je poostrilo varnostne ukrepe v Biarritzu, ki leži v baskovskem predelu Francije, zaradi vrste atentatov v Španiji, pripisanih baskovski organizaciji ETA, in nedavnega vala aretacij pripadnikov te baskovske organizacije v Franciji.
JE Temelin je ovira za vstop Češke v EU
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel je danes pozval češkega kolego Miloša Zemana, naj ne dovoli začetka delovanja jedrske elektrarne Temelin, "preden se ne pojasnijo vsa varnostna vprašanja". Obenem je napovedal, da bo začetek delovanja Temelina vplival na češko vstopanje v Evropsko unijo, saj v tem primeru ne bo moč zapreti poglavja o energiji. Od češkega premiera je odvisno, kako bo zagotovil dosedanji napredek pri pogajanjih za vstop v EU, je v danes objavljeni izjavi za javnost zapisal Schuessel.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Protesti pred češkim veleposlaništvom
04. 10. 2000 00.00
Okoli 100 demonstrantov - nasprotnikov ekonomske globalizacije je popoldan protestiralo pred češkim veleposlaništvom. Razlog njihovega protesta je bilo nasilje čeških policistov nad demonstranti minuli teden v Pragi, med njimi pa je bilo tudi nekaj Slovencev.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Djindjić pozval k splošni stavki
29. 09. 2000 00.00
V ZRJ so se sinoči nadaljevali protesti proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 60.000 tisoč ljudi, ki želijo pripraviti oblasti v Beogradu do priznanja zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je poročal radio B2-92. Demonstracije so potekale tudi v drugih srbskih mestih, nadaljevale pa naj bi se tudi danes. V Nišu se je tako zborovanja udeležilo 20.000 pristašev opozicije, v Novem Sadu 10.000, v Čačku 15.000 ter v v Miloševićevem rojstnem kraju Požarevcu pa 10.000 ljudi. V središču Beograda je Vojislav Koštunica pozval k ponovitvi štetja volilnih lističev. DOS je zborovanje sklicala v okviru poziva k okrepitvi protestov zaradi ponarejenih izidov predsedniških volitev.
V Pragi ranjenih 15 policistov <BR>
26. 09. 2000 00.00
Med protesti nasprotnikov globalizacije v Pragi, kjer se je danes začelo letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB), je bilo ranjenih približno 15 policistov in več protestnikov. Protestniki naj bi skušali prebiti policijski kordon v bližini kongresnega središča, kjer poteka zasedanje IMF in WB. Anarhisti so na policiste metali molotovke in kamenje, zažgali pa so tudi ameriško zastavo. Varuhi reda so na napade odgovorili s solzivcem in vodnimi topovi.
V Španiji in Avstraliji se protesti nadaljujejo
25. 09. 2000 00.00
Približno sto avtoprevoznikov in taksistov je davi na madridskih obvoznicah s počasno vožnjo protestiralo proti visokim cenam goriva. Prometne službe so sporočile, da gneča ni bila bistveno večja kot na običajna ponedeljkova jutra. Različne zveze avtoprevoznikov v Španiji pa so se včeraj odločile, da bodo 2. oktobra pripravile splošno stavko, če njihovim zahtevam glede cen goriva ne bo ugodeno.