protesti
Spopadi se nadaljujejo
18. 10. 2000 00.00
Čeprav je minilo manj kot 24 ur od sklenitve sporazuma med sprtima stranema, so se oboroženi spopadi na področju Hebrona in Ramalaha nadaljevali vso noč. Izraelski premier Ehud Barak zahteva od palestincev prekinitev spopadov v 48 urah, šele potem bo ukazal umik oklepnih enot. Le nekaj ur po dogovoru o premirju na bližnjevzhodnem vrhu v Šarm el Šejku je sinoči na območju Gaze prišlo do novih hudih spopadov med Palestinci in izraelsko vojsko, v katerih je bilo več oseb ranjenih. Izraelska vojska je vnovič uporabila protitankovske rakete LAU. Včerajšnji nemiri na Bližnjem vzhodu so zahtevali skupno tri smrtne žrtve. Število mrtvih po 28. septembru, ko so se nemiri začeli, se je tako povzpelo na več kot 105. Ranjenih pa je bilo več kot 200 ljudi, večinoma Palestincev. Sicer sta izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat že začela izpolnjevati v Šarm el Šejku dogovorjene obveznosti. Barak je tako sinoči odredil ponovno odprtje palestinskega letališča v Gazi, Arafat pa je odredil, da se morajo protesti proti Izraelu končati.
Aktivistke za pravice žensk
14. 10. 2000 00.00
Kakih 30.000 aktivistk za pravice žensk je v središču Bruslja protestiralo proti revščini, nasilju in diskriminaciji po svetu. Protesti so bili del mednarodnega "ženskega shoda", v sklopu katerega bodo jutri in v torek potekale demonstracije v Washingtonu in v New Yorku, od letošnjega marca pa se je sicer po vsem svetu zvrstilo več kot tovrstnih 4000 prireditev.
Izraelska vojska v stanju pripravljenosti
13. 10. 2000 00.00
Izraelska policija in vojska sta zaradi nevarnosti atentatov od danes v stanju pripravljenosti, potem ko so palestinske avtonomne oblasti včeraj iz zaporov izpustile večino zapornikov proiranskega gibanja Hamas. Policija in vojska sta okrepili varovanje tržnic, trgovinskih središč, sinagog in drugih javnih krajev.
Baskovski nacionalisti na proteste v Francijo
12. 10. 2000 00.00
Več sto privržencev baskovskih nacionalistov iz Španije je danes prečkalo mejo s Francijo, da bi se pridružilo napovedanim protestom ob neformalnem vrhu Evropske unije, ki bo jutri in v soboto potekal v mestu Biarritz. Baskovski nacionalisti želijo s protesti izraziti svoje zahteve po priznanju baskovskega naroda, zahtevajo pa tudi, da se jim prizna pravica do odločanja o prihodnosti Baskije. Francosko predsedstvo je poostrilo varnostne ukrepe v Biarritzu, ki leži v baskovskem predelu Francije, zaradi vrste atentatov v Španiji, pripisanih baskovski organizaciji ETA, in nedavnega vala aretacij pripadnikov te baskovske organizacije v Franciji.
JE Temelin je ovira za vstop Češke v EU
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schuessel je danes pozval češkega kolego Miloša Zemana, naj ne dovoli začetka delovanja jedrske elektrarne Temelin, "preden se ne pojasnijo vsa varnostna vprašanja". Obenem je napovedal, da bo začetek delovanja Temelina vplival na češko vstopanje v Evropsko unijo, saj v tem primeru ne bo moč zapreti poglavja o energiji. Od češkega premiera je odvisno, kako bo zagotovil dosedanji napredek pri pogajanjih za vstop v EU, je v danes objavljeni izjavi za javnost zapisal Schuessel.
Bodo Rusi aretirali Miloševića?
04. 10. 2000 00.00
Medtem ko se po Srbiji nadaljujejo protirežimski protesti, je svetovalec
Protesti pred češkim veleposlaništvom
04. 10. 2000 00.00
Okoli 100 demonstrantov - nasprotnikov ekonomske globalizacije je popoldan protestiralo pred češkim veleposlaništvom. Razlog njihovega protesta je bilo nasilje čeških policistov nad demonstranti minuli teden v Pragi, med njimi pa je bilo tudi nekaj Slovencev.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Djindjić pozval k splošni stavki
29. 09. 2000 00.00
V ZRJ so se sinoči nadaljevali protesti proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 60.000 tisoč ljudi, ki želijo pripraviti oblasti v Beogradu do priznanja zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je poročal radio B2-92. Demonstracije so potekale tudi v drugih srbskih mestih, nadaljevale pa naj bi se tudi danes. V Nišu se je tako zborovanja udeležilo 20.000 pristašev opozicije, v Novem Sadu 10.000, v Čačku 15.000 ter v v Miloševićevem rojstnem kraju Požarevcu pa 10.000 ljudi. V središču Beograda je Vojislav Koštunica pozval k ponovitvi štetja volilnih lističev. DOS je zborovanje sklicala v okviru poziva k okrepitvi protestov zaradi ponarejenih izidov predsedniških volitev.
V Pragi ranjenih 15 policistov <BR>
26. 09. 2000 00.00
Med protesti nasprotnikov globalizacije v Pragi, kjer se je danes začelo letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB), je bilo ranjenih približno 15 policistov in več protestnikov. Protestniki naj bi skušali prebiti policijski kordon v bližini kongresnega središča, kjer poteka zasedanje IMF in WB. Anarhisti so na policiste metali molotovke in kamenje, zažgali pa so tudi ameriško zastavo. Varuhi reda so na napade odgovorili s solzivcem in vodnimi topovi.
Val stavk v Belgiji, Grčiji in Franciji
25. 09. 2000 00.00
V Belgiji se protesti zaradi visoki cen goriva še vedno nadaljujejo - danes so stavkali gasilci letalskih družb, kar je povzročilo številne zamude pri vzletih letal. Zaradi strahu pred izgubo delovnih mest zaradi privatizacije javnih podjetij so delo prekinili tudi belgijski poštarji, pa tudi zaposleni v državnem telekomunikacijskemu podjetju Belgacom. V nekaterih belgijski mestih so stavkali tudi vozniki avtobusov in strojevodje.
V Španiji in Avstraliji se protesti nadaljujejo
25. 09. 2000 00.00
Približno sto avtoprevoznikov in taksistov je davi na madridskih obvoznicah s počasno vožnjo protestiralo proti visokim cenam goriva. Prometne službe so sporočile, da gneča ni bila bistveno večja kot na običajna ponedeljkova jutra. Različne zveze avtoprevoznikov v Španiji pa so se včeraj odločile, da bodo 2. oktobra pripravile splošno stavko, če njihovim zahtevam glede cen goriva ne bo ugodeno.
Havel poziva k strpnosti
24. 09. 2000 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel je v zvezi z letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Pragi češke mejne oblasti pozval k večji strpnosti pri izdajanju vstopnih dovoljenj.
Protesti proti organizaciji ETA
23. 09. 2000 00.00
V San Sebastianu se je danes v znak podpore španski ustavi in avtonomiji baskovske pokrajine zbralo nekaj 10.000 ljudi, ki so obenem protestirali proti nasilju, ki ga v Španiji izvaja baskovska separatistična organizacija ETA. Shod v San Sebastianu je potekal dan potem, ko je Baskovska nacionalistična stranka (PNV) izgubila večino v baskovskemu parlamentu in dva dni po trinajstem atentatu, ki ga je od začetka leta izvedla ETA. V njem je umrl svetnik Ljudske stranke v Barceloni Jose Luis Ruiz Casado. Po njegovem umoru je v Barceloni proti nasilju separatistične organizacije ETA protestiralo približno 100.000 ljudi. Na shod v San Sebastian je bila povabljena tudi PNV, vendar je ta sodelovanje odklonila, ker je menila, da bi s tem srečanje postalo preveč politično. V bližini San Sebastiana pa je politično krilo organizacije ETA, koalicija Euskal Herritarrok, pripravilo zborovanje za svobodo Baskije. O številu ljudi na tem zborovanju agencije ne poročajo.
Svetovna banka bo pomagala Srbiji
21. 09. 2000 00.00
Predsednik Svetovne banke (SB) James Wolfensohn je danes v Pragi ocenil, da upad denarnih sredstev, ki jih industrijsko razvite države namenjajo za pomoč državam v razvoju, pomeni pravo sramoto. Revščina je trenutno največji svetovni problem. Dejstvo, da se je količina denarne pomoči državam v razvoju v zadnjih desetih letih zmanjšala, je zaskrbljujoče, je ob robu letnega zasedanja Mednarodnega svetovnega sklada in Svetovne banke v Pragi na novinarski konferenci povedal Wolfensohn. Svetovna banka je tudi izrazila pripravljenost pomagati Srbiji v primeru poraza Slobodana Miloševića na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah. Počakali bomo na izid volitev, nato pa se bomo odločili o nadaljnjih ukrepih, je še dejal Wolfensohn.
Protesti po Evropi se nadaljujejo
21. 09. 2000 00.00
Protesti zaradi previsokih cen goriva v Evropi se nadaljujejo. Več sto kmetov je s traktorji znova zaprlo ceste na severu Belgije. Na Nizozemskem sedaj tudi vozniki in ribiči zahtevajo plačilo nadomestila za visoke cene goriva, v Španiji pa so s protesti nadaljevali tudi kmetje in ribiči, ki so popolnoma ohromili promet v pristanišču v Valenciji. V nemškem mestu Mainz je protestiralo več kot 400 kmetov ter voznikov tovornjakov in taksijev. V Berlinu in Münchnu pa so obsežne akcije sprožili tudi nasprotniki in privrženci ekološkega davka.
Spor med ministri EU
21. 09. 2000 00.00
Na izrednem zasedanju ministrov za promet EU v Luxembourgu je danes izbruhnil spor glede skupnega ukrepanja petnajsterice proti valu protestov, ki so jih po vsej Evropi sprožile visoke cene goriva.
Največji protesti proti IMF napovedani za torek
21. 09. 2000 00.00
Nasprotniki globalizacije so včeraj v Pragi predstavili načrte protestov, ki naj bi se prihodnji teden odvijali pred poslopjem, kjer poteka letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB). S protesti nameravajo udeležencem zasedanja preprečiti odhod s prizorišča. Protestniki zahtevajo ukinitev IMF in Svetovne banke, je sporočila tiskovna predstavnica INPEG, organizacije, ki nasprotuje globalizaciji, Alice Dvorska. Povedala je še, da IMF in SB v 20 letih nista bila sposobna izvesti notranjih reform. Na mejni prehod Cinovec med Nemčijo in Češko pa je davi prispel konvoj s približno 70 mladimi kolesarji iz Nemčije in ZDA, ki želijo protestirati proti IMF in SB.
Vlada ugodila Sindikatu avtoprevoznikov Slovenije
20. 09. 2000 00.00
Tudi današnji dan je minil v znamenju protestov prevoznikov, ki pa so, tako kot ponedeljkov protest, minili za ostale udeležence prometa neopazno. Od napovedovanih prometnih zastojev ni bilo nič, promet po vsej Sloveniji je potekal normalno.
Nadaljevanje protestov po Evropi
19. 09. 2000 00.00
Protesti proti visokim cenam goriva po Evropi se nadaljujejo. Jezni tovornjakarji postavljajo blokade v Španiji, na Švedskem in Norveškem, naftne stavke so ponovili tudi na Irskem in v Nemčiji. Po dobrih dveh tednih, odkar so prve zapore postavili Francozi, pa so prevozniki prvič stavkali tudi izven Evrope, točneje v Izraelu.
Rudar Velenje - Primorje 3:1
17. 09. 2000 00.00
Nogometaši velenjskega Rudarja so v srečanju osmega kroga lige Si.Mobil premagali ajdovsko Primorje s 3:1 (3:0).
Protesti se širijo
15. 09. 2000 00.00
Glavni sindikati italijanskih cestnih prevoznikov so z vlado sinoči dosegli dogovor o znižanju cen goriva za približno 120 lir (12 tolarjev) na liter, so danes sporočili sindikalni viri. V Veliki Britaniji pa so po šestih dneh blokade zaradi visokih cen cisterne vso noč oskrbovale črpalke z bencinom, tako da naj bi po napovedih naftne industrije do drevi odprli 20 odstotkov od skoraj 13.000 črpalk na otoku.
Protesti se nadaljujejo
14. 09. 2000 00.00
Protesti zaradi visokih cen goriva se na Nizozemskem in v Belgiji nadaljujejo, čeprav so belgijska vlada in prevozna podjetja dosegla dogovor o delni poravnavi za naraščajoče stroške
Protesti na gospodarskem forumu
12. 09. 2000 00.00
Protestniki v avstralskem Melbournu že drugi dan blokirajo dostop do hotela, kjer poteka Mednarodni gospodarski forum. V spopadih s policisti je bilo ranjenih več deset ljudi, večinoma policistov.
Protesti avtoprevoznikov v ospredju evropskega tiska
12. 09. 2000 00.00
Britanska vlada je predolgo ignorirala proteste proti visokim cenam bencina, piše v torkovi izdaji britanski The Times. Evropa je pred valom socialnih nemirov, poudarja španski El Mundo.
Stavke avtoprevoznikov se nadaljujejo
12. 09. 2000 00.00
Stavke zaradi visokih cen goriva se širijo in krepijo po vsej Evropi. Medtem so se protesti iz Francije razširili tudi v Veliko Britanijo in Nemčijo. Razjarjeni vozniki tovornjakov so v Belgiji razširili svoj protest in ustavili dostop do največjih naftnih rafinerij v državi in blokirali glavne prometnice v belgijski prestolnici. Podobne proteste so pripravili tudi avtoprevozniki na Nizozemskem in kmetje na jugu Švedske.
Protesti proti visokim cenam goriva se nadaljujejo
12. 09. 2000 00.00
V več evropskih državah tudi danes potekajo protesti proti visokim cenam goriva. Medtem ko je v Franciji cestnih zapor manj, so se v Veliki Britaniji, Belgiji in na Nizozemskem protesti okrepili. Protestniki zahtevajo znižanje davkov na gorivo, k čemur mora dati soglasje tudi Evropska komisija v Bruslju. Njen predstavnik, evropski komisar za gospodarstvo in finance Pedro Solbes, je danes zatrdil, da komisija zaradi visokih cen goriva ne predvideva znižanja davkov, saj da bi bila to slaba rešitev tako za gospodarstvo kot za okolje.
OPEC popustil protestnikom?
11. 09. 2000 00.00
Protestniki, ki v Veliki Britaniji protestirajo proti visokim cenam goriva, danes grozijo z novimi zaporami skladišč z gorivom in bencinskih črpalk. Protesti so se tako nadaljevali celo noč, oblasti pa se bojijo, da se utegnejo čez dan še zaostriti. O nadaljevanju protestov poročajo tudi iz Belgije, kjer so tudi danes zjutraj vozniki tovornjakov ohromili promet v središču Bruslja.
Protesti v Čilu
11. 09. 2000 00.00
Več tisoč demonstrantov se je sinoči zbralo v Santiagu de Chile, kjer so se spomnili na žrtve vojaške diktature Augusta Pinocheta pred 27 leti. Demonstranti so zahtevali
EU ne bo znižala davkov na goriva
09. 09. 2000 00.00
Finančni ministri Evropske unije, ki so se