referenduma
Koštunica bi Kosovo očistil teroristov
19. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je zavzel za spremembo mirovnega sporazuma o Kosovu tako, da bi enotam ZRJ omogočili delovanje bližje administrativni meji s Kosovom. Predlagal je, da bi demilitarizirano območje s sedanjih pet zožili na enega do dva kilometra. To bi po njegovem mnenju omogočilo ponovno vzpostavitev stabilnosti na območju. Štiri dni pred parlamentarnimi volitvami v Srbiji je Koštunica dejal, da je meja s Kosovom eno od najbolj perečih vprašanj, s katerimi se trenutno ukvarja njegova administracija. Poudaril je, da je njegov cilj očistiti Kosovo teroristov. Poudaril je, da se je pokazalo, da sile KFOR niso sposobne ustaviti nasilja na Kosovu, in pristavil, da če jim ni uspelo v pokrajini, potem je zaman pričakovati, da jim bo uspelo v dolini Preševa.
Zakonodajnega referenduma ne bo
18. 12. 2000 00.00
Opolnoči se izteče rok za zbiranje podpisov podpore pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vladi, ki jo je 24. novembra v državni zbor vložila skupina 258 volivcev s prvopodpisanim Boštjanom Cizljem. V času aktivnega zbiranja podpisov so pobudniki in državljani, ki so želeli oddati svoj podpis in s tem tudi pobudo, naleteli na kopico težav, pojasnjuje Cizelj. Pri tem navaja zavestno kršenje zakona o varovanju osebnih podatkov s strani službe državnega zbora ob vložitvi 258 podpisov pobudnikov, zaplete v zvezi z obrazci na upravnih enotah, neustrezen odnos uradnikov na upravnih enotah itd.
Miloševiću sodili šele drugo leto
16. 12. 2000 00.00
Eden izmed voditeljev Demokratične opozicije Srbije (DOS) in kandidat za srbskega premiera Zoran 195144inđić je v pogovoru za današnjo izdajo beograjskega časnika Danas napovedal, da bodo nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću sodili februarja, marca ali aprila prihodnje leto oziroma takoj, ko bo v Srbiji vzpostavljeno tožilstvo in sodstvo. To naj bi bilo mogoče šele po postavitvi oblasti DOS po parlamentarnih volitvah v Srbiji, ki bodo 23. decembra.
Pobudo za referendum bo treba dopolniti
13. 12. 2000 00.00
Strokovne službe Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MOL) so pri preizkusu skladnosti pobude za razpis referenduma glede odloka o cestnoprometni ureditvi z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi in s statutom MOL ugotovile določene neskladnosti z zakonom in statutom. Ljubljanska županja Vika Potočnik je zato pisno seznanila prvopodpisano pobudnico referenduma Matejo Klarič, naj pobudo dopolni z jasno izraženim vprašanjem, kaj naj bo predmet referenduma in obrazložitvijo ter da seznam s podporo volivcev dopolni z osebnimi podatki podpisnikov.
Pobuda za razpis referenduma
08. 12. 2000 00.00
Ljubljanska županja Vika Potočnik in direktor mestne uprave Roman Lavtar sta sprejela Matejo Klarič, pobudnico za razpis referenduma v zvezi s predvideno ponovno uvedbo t.i. avtomobilskih lisic, določeno z odlokom o cestnoprometni ureditvi. Klaričeva je županji predala 100 zbranih podpisov za razpis potrditvenega referenduma, mestna uprava pa bo preverila, če je bila pobuda vložena v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Omenjeni odlok je z vloženo pobudo v celoti zadržan in do nadaljnjega ne bo objavljen v Uradnem listu RS.
Drugi center Sonček v Ljubljani
06. 12. 2000 00.00
Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije te dni praznuje desetletnico odprtja prvega Centra Sonček, ki so ga v Ljubljani odprli 23. decembra 1990, na dan referenduma za osamosvojitev Slovenije. Ob obletnici bodo za Bežigradom v Ljubljani odprli še drugi center, katerega obnova in adaptacija je stala 25 milijonov tolarjev, v mreži centrov po vsej državi pa bo ta že osmi. Po otvoritvi bo danes tudi slavnostna seja zveze, na kateri bodo podelili priznanja desetim posameznikom za večletno uspešno delo pri uresničevanju skrbi za osebe s cerebralno paralizo.
Drugi center Sonček v Ljubljani
05. 12. 2000 00.00
Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije te dni praznuje desetletnico odprtja prvega Centra Sonček, ki so ga v Ljubljani odprli 23. decembra 1990, na dan referenduma za osamosvojitev Slovenije. Ob obletnici bodo za Bežigradom v Ljubljani odprli še drugi center, katerega obnova in adaptacija je stala 25 milijonov tolarjev, v mreži centrov po vsej državi pa bo ta že osmi. Po otvoritvi bo jutri tudi slavnostna seja zveze, na kateri bodo podelili priznanja desetim posameznikom za večletno uspešno delo pri uresničevanju skrbi za osebe s cerebralno paralizo.
Težave pri zbiranju podpisov
04. 12. 2000 00.00
Zbiratelji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, ki poteka pod geslom Proti povečanju državne administracije, imajo pri zbiranju kot vse kaže veliko težav. Najprej se je zapletlo z obrazci, danes pa so odpovedali računalniki. Za referendum je potrebno zbrati 40 tisoč podpisov, časa pa je še dva tedna.
V Avstriji pobuda za nov referendum o EU
28. 11. 2000 00.00
Več organizacij, ki so se združile pod skupnim imenom "Akcija izstop iz EU" bo jutri v Avstriji začelo zbirati podpise za referendum, na katerem bo osrednje vprašanje "Ali bi morali razveljaviti članstvo Avstrije v EU?" Podpise bodo zbirali do 6. decembra. Da bi dosegli parlamentarno obravnavo, pa morajo zbrati 100.000 podpisov. Če bo akcija avstrijskih nasprotnikov EU uspela, bi referendum lahko izvedli aprila 2001.
40.000 podpisov do 18. decembra
27. 11. 2000 00.00
Podpredsednik DZ Anton Delak je v odsotnosti predsednika DZ Boruta Pahorja po nedavni vložitvi pobude za razpis t.i. potrditvenega referenduma o že sprejeti noveli zakona o vladi določil, da bo rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov začel teči 28. novembra, in se iztekel 18. decembra.
Drnovšek vložil kandidaturo Kolarjeve
24. 11. 2000 00.00
Mandatar za sestavo vlade Janez Drnovšek je v Državni zbor vložil kandidaturo Jane Kolar za ministrico za kulturo, in sicer po starem, še vedno veljavnem zakonu o vladi. Drnovšek je tako dopolnil vloženo listo 13 kandidatov za ministre. Pred vložitvijo zadnje kandidature je Drnovšek komentiral pobudo za naknadni potrditveni referendum v zvezi z novelo zakona o vladi, ki naj bi začela veljati v nedeljo. Ob tem je mandatar med drugim poudaril nesmiselnost vložene pobude, saj ta po nepotrebnem zavira postopek imenovanja nove vlade.
Pobuda za razpis zakonodajnega referenduma
24. 11. 2000 00.00
Skupina 258 volivcev s prvopodpisanim Boštjanom Cizljem iz Ljubljane je v Državni zbor vložila pobudo za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o vladi, ki jo je DZ sprejel minuli petek. Referendumsko vprašanje naj bi se glasilo: "Ali ste za to, da se potrdi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o vladi RS?" Predsednik DZ Borut Pahor je že napovedal, da bo ravnal v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi. Sekretariatu DZ za pravne zadeve je v vsebinsko presojo že poslal dobljene dokumente
Sklenili izredno sejo DZ
22. 11. 2000 00.00
Ker v petek sprejeta novela zakona o vladi še ni stopila v veljavo, bo predsednik vlade kandidatno listo vložil po starem in še vedno veljavnem zakonu, ki omogoča, da premier predlaga najmanj dve tretjini ministrov. Po sicer neuradnih informacijah naj bi predlagal 14 ministrov, po uveljavitvi zakonske novele pa listo kandidatov dopolnil. Koalicijska pogodba, ki so jo sredi prejšnjega tedna podpisale LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS namreč natančno opredeljuje razdelitev resorjev v novi vladi, ta razdelitev pa sledi spremembam omenjenega zakona.
Četrtne skupnosti z januarjem 2002
21. 11. 2000 00.00
Ljubljanski mestni svet se je seznanil s poročilom o izidu svetovalnega referenduma, ki je potekal 15. oktobra in na katerem so še pred ustanovitvijo četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini ugotavljali interes meščanov v zvezi z imeni, območji in pravnim statusom četrtnih skupnosti. Po pojasnilih vodje mestnega oddelka za lokalno samoupravo Vojka Gruenfelda bodo predvidoma vsi potrebni akti za delovanje načrtovanih 17 četrtnih skupnosti na območju mestne občine nared do konca naslednjega leta, s 1. januarjem 2002 pa bi četrtne skupnosti lahko že začele delovati.
Jutri lista ministrov v DZ?
20. 11. 2000 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek liste ministrskih kandidatov v DZ danes najverjetneje še ne bo poslal, temveč naj bi to storil jutri. Mandatar je sicer po izvolitvi v četrtek napovedal, da bo listo ministrskih kandidatov v DZ poslal v začetku tega tedna, kot najverjetnejšega pa je omenil prav današnji dan.
Hrvaška zavrača delitev BiH
14. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.
Referendum na Slovaškem
11. 11. 2000 00.00
Na Slovaškem danes poteka referendum, na katerem se štirje milijoni volilnih upravičencev izrekajo o izvedbi predčasnih volitev. Referendum so pripravili na podlagi peticije, ki jo je vložila glavna opozicijska stranka Gibanje za demokratično Slovaško (HZDS) nekdanjega premiera Vladimirja Mečiarja. Po podatkih opazovalcev je dopoldne referendum potekal mirno in brez incidentov, volišča pa bodo zaprli ob 22. uri po lokalnem času. Po pričakovanjih naj bi bila udeležba nižja od 50 odstotkov, tako da referendum najverjetneje ne bo veljaven.
Polovica Črnogorcev za neodvisnost
30. 10. 2000 00.00
Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je med 15. do 23. oktobrom izvedel Center za demokracijo (CEDEM), je pokazala, da bi se na morebitnem referendumu za neodvisno in samostojno Črno goro opredelilo 48,1 odstotka prebivalcev, pišejo v današnji izdaji podgoriške Vijesti. Proti neodvisni črnogorski državi se je izreklo 38,9 odstotka vprašanih, 7,8 odstotka jih je bilo neopredeljenih, 5,7 odstotka vprašanih pa se ne bi udeležilo referenduma. Analitiki pri CEDEM so na podlagi teh podatkov in ob morebitni 80-odstotni udeležbi na referendumu ugotovili, da bi za neodvisno in samostojno državo glasovalo 55 odstotkov, proti pa 45 odstotkov prebivalcev Črne gore.
Bosanski Hrvati sklicali referendum
29. 10. 2000 00.00
Hrvaške stranke v BiH so na zasedanju v Novem Travniku sprejele odločitev o razpisu referenduma, na katerim naj bi se bosanski Hrvati opredelili do danes sprejete deklaracije o pravicah in položaju hrvaškega naroda v BiH. Referendum naj bi izvedli 11. novembra, ko bodo v BiH potekale tudi splošne volitve.
Nov pregled JE Temelin
25. 10. 2000 00.00
Češki zunanji minister Jan Kavan je po srečanju s predsednikom avstrijskega parlamenta Heinzem Fischerjem danes na Dunaju dejal, da je Češka pripravljena dovoliti nov pregled češke jedrske elektrarne Temelin. Kavan je ocenil, da je skrb Avstrijcev glede varnosti nuklearke legitimna, vendar je poudaril, da Češka ne bo odgovarjala na ultimate, pritiske ali blokade. Avstrija ostro nasprotuje začetku obratovanja elektrarne Temelin, ki leži 60 kilometrov severno od meje med državama.
Riess-Passer za referendum glede širitve EU
22. 10. 2000 00.00
Namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer se je danes na avstrijski televiziji ORF izrekla za izvedbo referenduma o širitvi Evropske unije. Po mnenju Riess-Passerjeve bi morali imeti državljani možnost soodločanja glede prihodnosti EU. Z referendumom pa bi si lahko znova pridobili izgubljeno zaupanje državljanov v EU, je še menila namestnica kanclerja. Doslej so se velike odločitve v EU sprejemale mimo njenih državljanov, meni Riess-Passerjeva. Zato bi bilo potrebno upoštevati tudi mnenje ljudi, in sicer ne samo v Avstriji, ampak v vseh članicah unije. Riess-Passerjeva se je zavzela za širitev EU, vendar ob tem, da se izpolnijo določeni pogoji. To stališče vsebuje tudi koalicijski sporazum obeh vladajočih strank v Avstriji, svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP).
Srečanje Koštunice in 195144ukanović
17. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je danes med svojim prvim
Koštunica prispel v Podgorico
17. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes prispel v Podgorico , kjer naj bi poskušal dobiti podporo črnogorskih voditeljev pri oblikovanju nove zvezne vlade. Koštunica se je že sestal s črnogorskim predsednikom Milo Djukanovićem. Vsebina njunih pogovorov še ni znana.
Ljubljanski referendum uspel
16. 10. 2000 00.00
Po začasnih neuradnih podatkih mestne volilne komisije so na svetovalnem referendumu, ki je sočasno z državnozborskimi volitvami potekal na območju ljubljanske mestne občine, meščani večinsko podprli predlagano oblikovanje četrtnih skupnosti na območju občine.
Postojna za ukinitev poligona Poček
16. 10. 2000 00.00
Po uradnih izidih svetovalnega referenduma, ki je včeraj sočasno z državnozborskimi volitvami potekal na območju občine Postojna, je za ukinitev vojaškega poligona Poček glasovalo 5586 volilnih upravičencev oz. 69,64 odstotka, proti pa 2142 oz. 26,70 odstotka. Svetovalnega referenduma se je udeležilo 72,18 odstotkov oz. 8021 od 11.121 volivcev v občini, so povedali v postojnski občinski volilni komisiji.
V Ljubljani poteka tudi svetovalni referendum
15. 10. 2000 00.00
Na območju mestne občine Ljubljana se je ob 7. uri odprlo 241 volišč, na katerih bo približno 215.293 volilnih upravičencev vse do 19. ure lahko glasovalo tudi na svetovalnem referendumu. Na območju ljubljanske mestne občine so namreč sočasno z državnozborski volitvami pripravili tudi svetovalni referendum, na katerem bodo v skladu z zakonom o lokalni samoupravi še pred ustanovitvijo četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini ugotovili interes meščanov v zvezi z imeni, območji in pravnim statusom četrtnih skupnosti.
Referendum v Postojni
15. 10. 2000 00.00
Na območju občine Postojna sočasno z državnozborskimi volitvami poteka tudi svetovalni referendum o ukinitvi vojaškega poligona Poček. Približno 11.000 volilnih upravičencev se bo na 28 voliščih na območju te občine, ki so se odprla ob 7. uri, do 19. ure izreklo o tem, ali so "za" ali "proti" ukinitvi vojaškega vadbišča Poček.
Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine
10. 10. 2000 00.00
Po pisanju časnika The Times je novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica odprl pot za vrnitev kraljeve družine Karađorđević v ZRJ in izrazil upanje, da ji bo strmoglavljeni Slobodan Milošević vrnil palačo. Koštunica naj bi se zavzemal za razpis referenduma o vrnitvi Krađođevićev in vztrajal, da Milošević svojo uradno rezidenco prepusti kraljevi družini, ki je bila lastnice rezidence v letih od 1918 do 1941. Jugoslovanski prestolonaslednik, 55-letni Aleksandar Karađođević, trenutno živi v Londonu. Po njegovem mnenju je treba vrnitev premoženja izpeljati na način, ki ne bo boleč za ljudstvo.
Bodo tudi Švedi proti evru?
03. 10. 2000 00.00
Po referendumu, na katerem so se Danci izrekli proti vstopu v evro območje, se je tudi med švedskim prebivalstvom okrepilo večinsko mnenje proti evru. V anketi Gallupovega instituta, ki ga je objavil stockholmski gospodarski časnik Dagens Industri, se je 42 odstotkov vprašanih izreklo proti evru, 31 odstotkov pa za uvedbo skupne evropske valute na Švedskem, medtem ko je bilo 27 odstotkov vprašanih neodločenih.
Večina Britancev proti evru
02. 10. 2000 00.00
70 odstotkov Britancev bi glasovalo proti vključitvi Velike Britanije v evro območje, kažejo izidi ankete, ki jih je v današnji izdaji objavil britanski dnevnik The Sun. Samo 22 odstotkov vprašanih podpira vstop v evro območje, kaže anketa, ki jo je Sun izvedel po neuspehu referenduma o evru na Danskem. 46 odstotkov vprašanih je tudi menilo, da bi Velika Britanija morala izstopiti iz Evropske unije, medtem ko jih je bilo 43 odstotkov nasprotnega mnenja.