republikanci
Zakon o davkih v veljavi
08. 06. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je na slovesnosti v Beli hiši podpisal zakon o 1350 milijard dolarjev davčnih olajšav v naslednjih desetih letih in tako uresničil svojo najpomembnejšo predvolilno napoved. Davčni zakon je sicer napisan tako, da bo pošteno obremenil proračun šele proti koncu desetletja, ko bo naloga zviševanja davkov padla na ramena naslednjega predsednika.
Demokrati z večino v senatu
06. 06. 2001 00.00
V dvorani ameriškega senata bodo odstranili mizo senatorja iz Vermonta Jamesa Jeffordsa z republikanske strani dvorane in jo postavili na demokratsko stran ter tako tudi simbolično označili konec šestletne republikanske vladavine v zgornjem domu ameriškega kongresa. Jeffords sicer ni postal član demokratske stranke, ampak neodvisni senator, vendar bo sodeloval z demokrati , kar je razmerje v senatu nagnilo v prid demokratom.
Senat potrdil davčne olajšave
24. 05. 2001 00.00
Ameriški senat je sinoči z 62 glasovi proti 38 potrdil predlog zakona o 1350 milijard dolarjev davčnih olajšav v naslednjih 11 letih, pri čemer je 12 demokratov glasovalo skupaj z vsemi 50 republikanci. Demokrati so v začetku tedna sprožili serijo amandmajev k zakonu, vendar bolj zato, da bi opozorili na posamezne dele zakona s katerimi se ne strinjajo, kot pa da bi resno ovirali sprejem zakona. Senatni predlog bo moral biti usklajen s predlogom predstavniškega doma, ki predvideva 1600 milijard dolarjev olajšav v desetih letih, kar je predlagal tudi predsednik George Bush. Republikanci upajo, da jim bo uspelo oba predloga čimprej uskladiti in da bo predsednik zakon podpisal v naslednjih dneh.
Demokrati imajo večino v senatu
24. 05. 2001 00.00
Republikanski predstavnik v ameriškem senatu James Jeffords je sporočil, da zapušča republikansko stranko, s čimer se bo razmerje moči v senatu prevesilo v prid demokratov. Kot razlog za svojo odhod iz republikanskih vrst je Jeffords navedel vse pogostejša nestrinjanja s strankino politiko in z zakonskimi spremembami, ki jih načrtuje predsednik države George Bush. Senator zvezne države Vermont namerava odslej delovati kot neodvisni član senata.
Energetski načrt buri duhove
18. 05. 2001 00.00
Energetski načrt, ki ga je v četrtek razgrnil ameriški predsednik George Bush, je po vsem svetu naletel na ostre kritike. V Združenih narodih so ga označili kot katastrofalnega, enako menijo tudi v vseh večjih mednarodnih okoljevarstvenih organizacijah. Nad Bushevim načrtom, ki predvideva gradnjo na stotine jedrskih elektrarn in črpanje nafte na doslej zaščiteni Aljaski, ne predvideva pa ekološkega varčevanja, so razočarani tudi v Evropski uniji.
Republikanski ukrepi v ZDA
17. 05. 2001 00.00
Ameriški kongres je potrdil del predloga zakona o financiranju dejavnosti State Departmenta, ki prepoveduje ameriško finančno pomoč organizacijam, ki se v tujini ukvarjajo s pomočjo pri umetni prekinitvi nosečnosti. Amandma so izglasovali z 218 glasovi proti 210. Predsednik George Bush je kmalu po prevzemu položaja prepovedal financiranje omenjenih organizacij, vendar je odbor za mednarodne odnose predstavniškega doma pred tednom dni potrdil predlog za odpravo Busheve prepovedi. Celotni predstavniški dom pa je sedaj z amandmajem odpravil odločitev odbora in po besedah zagovornikov splava na tisoče žensk v nerazvitih državah obsodil na smrt.
ZDA za sklad proti aidsu
10. 05. 2001 00.00
Generalni sekretar OZN Kofi Annan naj bi od ameriškega ministra za zdravstvo in socialo Tommyja Thompsona dobil zagotovilo, da bodo ZDA letos namenile 200 milijonov dolarjev v svetovni sklad za boj proti aidsu, katerega ustanovitev je predlagal sam Annan. Poleg Thompsona se je sestanka udeležil tudi državni sekretar Colin Powell, ki vodi delovno skupino administracije za boj proti aidsu. Poleg uvodnih 200 milijonov pa ZDA razmišljajo, da bi naslednje leto plačale še 500 milijonov dolarjev. Uradna objava ameriške donacije naj bi prišla na vrsto v petek med obiskom nigerijskega predsednika Oleseguna Obasanja v ZDA. Namen globalnega sklada proti aidsu je združitev različnih pobud v ta namen in s tem učinkovitejše ukrepanje v boju proti tej bolezni, ki grozi, da bo zdesetkala prebivalstvo Afrike.
Napeti odnosi med ZDA in Kitajsko
05. 04. 2001 00.00
Ovira za Bushev davčni načrt
10. 03. 2001 00.00
Potem ko je predstavniški dom ameriškega kongresa po hitrem postopku, ki so ga demokrati imenovali kar po občasnem obnašanju teksaških govejih čred "stampedo", sprejel ključni del davčnega načrta predsednika Georga Busha, pa je ta v senatu trčil ob ograjo previdnosti, zavlačevanja in novih želja. "Obseg in doseg davčnega načrta bo določen v senatu," je dejal demokratski senator iz Odbora za finance Max Baucus. Tako demokratski kot republikanski voditelji v senatu so napovedali, da bo za oblikovanje predloga zakona o zmanjševanju davkov potrebno malce več časa, senatorji pa so davčni načrt medtem zasuli z več kot sto amandmaji.
Republikanci proti pravilom zaščiti delavcev
04. 03. 2001 00.00
Republikanski senatorji v ameriškem senatu nameravajo v kratkem odpraviti pravila za zaščito na delovnih mestih, ki jih je ob hudem nasprotovanju poslovnih krogov sprejel nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton. Pravila od delodajalcev zahtevajo, da morajo omogočiti take delovne pogoje, ki bodo zmanjšali nevarnost delovnih okvar in poškodb, do katerih pride zaradi ponavljajočih se delovnih gibov. Delovna pravila so bila namenjena preprečevanju poškodb, na primer pri tajnicah, delavcih za tekočim trakom in drugih, ki dolga leta izvajajo repetitivne gibe ali opravljajo delo v enakem položaju.
Bush bo predstavil davčni načrt
27. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes zvečer pred obema domovoma ameriškega kongresa predstavil svoj proračunski predlog za fiskalno leto 2002, katerega osrednji del bodo davčne olajšave. Zmanjševanje davkov je bila osrednja parola Busheve predvolilne kampanje in od uspešnosti njegovih predlogov je v veliki meri odvisna njegova nadaljnja kariera v Beli hiši. Kljub privlačnosti zamisli o vračanju denarja davkoplačevalcem, pa Bushu doslej iz različnih razlogov ni uspelo dovolj prepričati javnosti in kongresnikov.
Bush napovedal posodobitev vojske
14. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je med obiskom mornariškega oporišča v Norfolku, ki je hkrati tudi edino oporišče zveze NATO na ameriških tleh, napovedal modernizacijo oboroženih sil ZDA, da bi bile te sposobne zoperstaviti se izivom sodobnega časa. Bush je izrazil odločenost za modernizacijo vojske, čeprav se zaveda, da bo ta zahtevala odpravo številnih programov, ki jih podpirajo tako generali kot kongresniki. Slednji predvsem zaradi tega, ker oborožitvena industrija, čeprav nepotrebna, nudi zaposlitev njihovim volilcem.
Rusi proti gradnji protiraketnega ščita
04. 02. 2001 00.00
V bavarski prestolnici Münchnu se je končala dvodnevna konferenca o varnostni politiki. Danes je bila v središču pozornosti ruska delegacija, ki ostro nasprotuje postavitvi ameriškega protiraketnega ščita. Argumente za njegovo uresničitev je včeraj predstavil ameriški obrambni minister Rumsfeld.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Še večji proračunski presežki v Ameriki
31. 01. 2001 00.00
Kongresni urad za proračun pričakuje, da bodo presežki zveznega proračuna v naslednjih desetih letih narasli na kar 3,12 bilijona dolarjev. Kongresni izračun je člane administracije Georga Busha navdal z navdušenjem, saj je to po njihovem mnenju dodaten argument v upravičenost predsednikovega načrta o 1,6 bilijona davčnih olajšav v naslednjih desetih letih. Bushev davčni načrt, iz katerega so se med predvolilno kampanjo demokrati norčevali, nekateri republikanci pa mu nasprotovali, ima zdaj veliko možnosti, da bo sprejet v celoti.
Greenspan podprl zniževanje davkov
25. 01. 2001 00.00
Predsednik Zveznih rezerv ameriške centralne banke (Fed) Alan Greenspan je med senatnim zaslišanjem v Washingtonu podprl zniževanje davkov v ZDA in s tem predsedniku Georgu Bushu mlajšemu prispeval pomembno podporo. Bush v naslednjih desetih letih načrtuje znižanje davkov v skupni vrednosti 1,6 bilijona dolarjev, kar odločno podpirajo republikanci. Demokrati davčnim olajšavam sicer ne nasprotujejo, vendar ne v takšnem obsegu, kot predlaga Bush in ne po splošni stopnji za vse davkoplačevalce.
Predlog reforme šolstva v ZDA
24. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je v Beli hiši predstavil svoj načrt izboljšanja ameriškega šolskega sistema, o čemer je skupaj z načrtom davčnih olajšav najpogosteje govoril med predvolilno kampanjo. Medtem ko so davčne olajšave zaradi opozicije demokratov trši oreh, pa naj bi bila šolska reforma nekaj, o čemer bi republikanci in demokrati hitreje našli skupni jezik ter s tem Bushu omogočili prvo zakonodajno zmago že na začetku mandata. Poleg Busha so sicer svoj načrt reform predstavili tudi demokrati na čelu z nekdanjim podpredsedniškim kandidatom, senatorjem Joeom Liebermanom.
Senat potrdil sedem Bushevih ministrov
21. 01. 2001 00.00
Ameriški senat je nekaj ur po svečani prisegi predsednika Georga Busha mlajšega brez glasovanja potrdil sedem novih ministrov. Soglasno podporo so dobili državni sekretar Colin Powell, obrambni minister Donald Rumsfeld, finančni minister Paul O'Neill, minister za energijo Spencer Abraham, trgovinski minister Donald Evans, kmetijska ministrica Ann Veneman in minister za izobraževanje Rod Paige. Republikanci v kongresu upajo, da bo senat v prihodnjem tednu potrdil še preostale Busheve kandidate za kabinetne položaje oziroma direktorje agencij.
Senatna zaslišanja prestalo pet kandidatov
18. 01. 2001 00.00
Ameriški senatorji so imeli v sredo polne roke dela z zasliševanjem ministrskih kandidatov nove administracije Georga Busha mlajšega. Poleg Johna Ashcrofta, ki je moral že drugič pred pravosodni odbor, so zaslišanje opravili Colin Powell v odboru za mednarodne odnose, kandidat za stanovanjskega ministra Mel Martinez, kandidat za finančnega ministra Paul O'Neill ter kandidatka za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA) Christie Todd Whitman. Razen pri Ashcroftu so zaslišanja potekala brez posebnih težav.
Bush ostal brez ministrske kandidatke Chavezove
10. 01. 2001 00.00
Kandidatka za ministrico za delo v novi administraciji predsednika ZDA Georga W. Busha, Linda Chavez, je odstopila od nominacije, še preden je prišla na vrsto za zaslišanje pred pristojnim senatnim odborom. Ameriški sidnikati so bili od vsega začetka proti imenovanju, zaradi njenih konservativnih pogledov, pa ni bila pogodu niti demokratskim kongresnikom. Osnovni razlog za odstop od kandidature je bilo razkritje podatka, da je pred leti sprejela v svoj dom nezakonito priseljenko iz Gvatemale, ki naj bi ji pomagala pri hišnih opravilih, Chavezova pa naj bi ji za to dala "žepnino".
V ZDA bodo delili oblast
06. 01. 2001 00.00
Senatni voditelji ameriške Republikanske in Demokratske stranke so dosegli zgodovinski dogovor, v skladu s katerim si bodo zaradi razdeljenosti senata na 50 proti 50 sedežem do prihodnjih kongresnih volitev leta 2002 delili oblast. Obe stranki bosta imeli tako v senatnih odborih enako število predstavnikov, vendar bodo položaj predsednika v vseh odborih ohranili republikanci, ki bodo imeli s podpredsednikom ZDA Richardom Cheneyjem v senatu odločilni glas večine.
Shalikashvili priporočil podpis CTBT
06. 01. 2001 00.00
Nekdanji poveljnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske general John Shalikashvili je v obsežni študiji, ki jo je eno leto oblikoval na prošnjo predsednika Billa Clintona, priporočil, da ZDA ratificirajo Sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki so jo republikanci v senatu s tesnim izidom 51:48 zavrnili oktobra 1999.
Bush opravil še štiri imenovanja
23. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush mlajši je v petek opravil še štiri imenovanja na visoke položaje v svoji prihajajoči administraciji ter republikanski stranki. Potem ko je guverner zvezne države Montane Mark Racicot zaradi pritiska konservativne struje med republikanci odstopil od kandidature, je Bush za pravosodnega ministra predlagal nekdanjega guvernerja Missourija Johna Ashcrofta. Republikansko guvernerko države New Jersey Christie Whitman je predlagal za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA). Podpredsednika farmacevtskega velikana Eli Lilly Corp Mitcha Danielsa je predlagal za direktorja Urada za upravo in proračun, guvernerja Virginije Jamesa Gilmorea pa za predsednika Nacionalnega odbora republikanske stranke.
Bush pri Clintonu
19. 12. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek v Beli hiši sprejel novoizvoljenega predsednika Georga W. Busha, ki bo na položaj nastopil 20. januarja. "Tu sem, da poslušam," je zbranim novinarjem ob prihodu povedal Bush. Clinton pa je svojemu nasledniku svetoval, naj zbere dobro ekipo in ravna po svoji vesti. Clinton je že v ponedeljek povedal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi svojemu nasledniku olajšal prevzem poslov. Kot je pojasnil Clintonov tiskovni predstavnik Jake Siewert, bosta Clinton in Bush na srečanju posebno pozornost namenila vprašanjem nacionalne varnosti. V ta okvir sodi tudi vprašanje, ali bo Clinton kot prvi ameriški predsednik še pred koncem mandata obiskal Severno Korejo. Clinton je sicer danes poudaril, da te odločitve še ni sprejel.
Britanci o Bushevi zmagi
19. 12. 2000 00.00
Če se bodo potrdile govorice, da je imel izvenzakonsko razmerje z glamurozno floridsko državno sekretarko Katherine Harris, ki je brez sramu strastno navijala za Georgea Busha mlajšega (za nagrado naj bi postala veleposlanica v Britaniji), potem bo sporen izid floridskih volitev, s katerimi so se republikanci najbolj zamerili črnski skupnosti, še bolj sporen. Medtem ko uradna Britanija ocenjuje, da se bodo posebni odnosi z ZDA nadaljevali ne oziraje se na spremembe v Beli hiši, in pri tem posebej računajo na »
Elektorji dali večino Bushu
19. 12. 2000 00.00
Elektorski kolidž je sporočil, da je republikanski predsedniški kandidat George Bush mlajši dobil zanesljivo večino 271 glasov in s tem postal neuradni 43. predsednik ZDA. Uradno bo Bush postal novoizvoljeni predsednik 5. januarja 2001, ko bo zvezni kongres pod vodstvom Ala Gora kot predsednika senata preštel elektorske glasove. Novoizvoljeni predsednik bo postal predsednik ZDA po svečani prisegi 20. januarja 2001 pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Williamom Rehnquistom.
Ameriški kongres potrdil proračun
16. 12. 2000 00.00
S precejšnjo zamudo je Ameriški kongres končno potrdil predlog 1,8 bilijona dolarjev vrednega proračuna za fiskalno leto 2001, ki se je začelo s prvim oktobrom letos. Bela hiša in republikanska večina v obeh domovih 106. kongresa sta šele sinoči dosegla sporazum o zadnjem od skupaj trinajstih proračunskih zakonov, ki zadeva 351 milijard dolarjev, namenjenih ministrstvu za delo, izobraževanje in zdravstvo ter z njimi povezane vladne programe. Administracija predsednika Billa Clintona si je želela še okrog 3,6 milijard več, vendar je na koncu privolila v 13 milijard dolarjev večjo porabo kot v fiskalnem letu 2000. Kar dve tretjini proračunskih sredstev bodo namenili utrjevanju pokojninskega sistema in odplačevanju obresti za nacionalni dolg, poraba pa znaša 634,5 milijarde dolarjev.
Bush prejema čestitke
14. 12. 2000 00.00
Šestintrideset dni po volitvah za 43. ameriškega predsednika, kar štirih štetjih glasovnic na Floridi in pravnih sporih na pristojnih sodiščih je demokratski kandidat Al Gore priznal poraz in svojemu tekmecu Georgu Bushu mlajšemu čestital za zmago. Bush je kmalu zatem v zmagoslavnem govoru v Austinu poudaril, da se bo zavzemal za dobro vseh Američanov.
Pred nastopi na vrhovnem sodišču ZDA
11. 12. 2000 00.00
Predstavniki ameriških predsedniških kandidatov Georga Busha ml. in Ala Gora so dan pred ustno predstavitvijo argumentov na vrhovnem sodišču ZDA glede zakonitosti ročnega preštevanja glasov na Floridi na različnih televizijskih postajah ubrali pomirljive tone. Gorov odvetnik David Boies je za televizijo NBC zatrdil, da bo podpredsednik zagotovo priznal poraz, če mu vrhovno sodišče ZDA ne bo naklonjeno, in da bo Busha podprl kot svojega predsednika. Podobne besede je za isto televizijo izrekel tudi Bushev pravni zastopnik na Floridi James Baker, ki je prav tako zatrdil, da bo volja vrhovnega sodišča ZDA spoštovana.
Vrhovno sodišče Floride v prid Goru
09. 12. 2000 00.00
Vrhovno sodišče Floride je poskrbelo za skoraj popoln preobrat v tekmi za zmagovalca ameriških predsedniških volitev med republikancem Georgem Bushem mlajšim in demokratom Alom Gorom. S tesno odločitvijo 4:3 je razveljavilo odločitev okrožnega sodnika v Tallahaseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil možnost razpisa ponovnega štetja spornih glasovnic iz okrožij Miami Dade in Palm Beach, kot so to zahtevali Gorovi odvetniki. Vrhovno sodišče Floride ni le ukazalo takojšnjega štetja 9.000 spornih glasovnic iz okrožja Miami Dade, ampak Goru tudi prištelo 215 glasov po ročnem štetju v Palm Beachu in 157 iz okrožja Miami Dade. Busheva potrjena prednost 537 glasov je tako skopnela na le 165 glasov.