republikanci
Sodnih prepirov še ni konec
23. 11. 2000 00.00
Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.
Gore se je spet pritožil
23. 11. 2000 00.00
Predsedniški kandidat demokratske stranke Al Gore je na vrhovno sodišče Floride vložil pritožbo, ker so se v volilnem okrožju Miami Dade odločili, da opustijo ročno preštevanje glasovnic, ker so ugotovili, da jim preštevanja ne bo uspelo končati do nedelje , 26. novembra - roka, ki ga je postavilo vrhovno sodišče. Gorova kampanja trdi, da se je volilni odbor v okrožju Miami Dade prestrašil zaradi protestov, političnih napadov in pritiska ter vrhovnemu sodišču obenem predlaga, naj za to okrožje podaljšajo rok za oddajo ročno preštetih glasovnic, če jim preštevanja ne bi uspelo končati do nedelje. Taka odločitev sodišča bi zanesljivo povzročila razburjenost med republikanci, ki so še vedno besni, da je sodišče sploh podaljšalo rok za ročno preštevanje glasovnic do nedelje.
Izpolnjene Gorove želje
22. 11. 2000 00.00
Vrhovno sodišče Floride je sinoči razsodilo, da se lahko ročna preštevanja glasov v treh floridskih okrožjih nadaljujejo do nedelje, 26. novembra, do 23. ure po srednjeevropskem času, oziroma do ponedeljka, 27. novembra, do 15. ure, če bi bil urad državne sekretarke Floride Katherine Harris v nedeljo zaprt in ne bi mogel sprejeti rezultatov. Vrhovno sodišče je na celi črti ugodilo kampanji podpredsednika ZDA, demokrata Ala Gora, prizadejalo hud udarec kampanji republikanskega kandidata Georga Busha ml. in pred ime novega 43. predsednika ZDA postavilo velik vprašaj. Gore je ob odločitvi Vrhovnega sodišča Floride o upoštevanju rezultatov ročnega preštevanja glasovnic v treh pretežno demokratskih volilnih okrožjih dejal, da je hvaležen zaradi odločitve, ki bo omogočila spoštovanje pomembnega ustavnega načela, to je popolno, pošteno in natančno štetje glasovnic. "Ne vem, kdo bo zmagal, vendar vem, da je nocoj zmagala naša demokracija," je poudaril Gore. Zahvalil se je vsem
Vrhovno sodišče Floride še odloča
21. 11. 2000 00.00
Odvetniki strani vpletenih v povolilni spor na Floridi so sedmim članom Vrhovnega sodišča Floride predstavili vsak svoje argumente, sodišče pa naj bi se morda že danes ali pa jutri odločilo, ali bo v končne rezultate predsedniških volitev na Floridi potrebno upoštevati tudi ročno preštete glasovnice iz treh volilnih okrožij - Broward, Palm Beach in Miami Dade. Vrhovni sodniki so poslušali argumente odvetnikov predsedniških kampanj demokrata Ala Gora in republikanca Georga Busha mlajšega, odvetnikov volilnih okrožij Broward in Palm Beach ter odvetnikov državne sekretarke Floride Katherine Harris, ki je privržena republikancem, ter pravosodnega ministra Floride, demokrata Boba Butterwortha.
Po odločitev na sodišče?
16. 11. 2000 00.00
Kandidata za ameriškega predsednika, republikanec George W. Bush in demokrat Al Gore, ostajata nepopustljiva v bitki za Belo hišo, katere izid pa bo, kot se zdi, nazadnje odvisen od odločitve sodišč. Napetost med obema taboroma se približuje vrelišču, medtem pa je Gore danes pri pravosodnih oblasteh vložil novo pritožbo proti republikancem. Gore je sicer včeraj Bushu predlagal srečanje na štiri oči, ki pa ga je slednji gladko zavrnil. Oba kandidata imata namreč različna stališča tako glede načina kot tudi nadaljevanja vnovičnega preštevanja glasov v ameriški zvezni državi Florida, ki je s svojimi 25 elekorskimi glasovi ključna pri odločitvi o tem, katerega kandidata so Američani 7. novembra izvolili za svojega 43. predsednika.
Republikanci predlagali kompromis
14. 11. 2000 00.00
Bushev opazovalec James Baker je dejal, da je tabor republikanskega kandidata za ameriškega predsednika Georga W. Busha predlagal način za rešitev volilnega zapleta v zvezni državi
Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu
13. 11. 2000 00.00
Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.
Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje
12. 11. 2000 00.00
Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.
O predsedniku bodo odločali glasovi iz tujine
10. 11. 2000 00.00
Po ponovnem preštetju volilnih glasov v vseh 67 okrožjih v ameriški zvezni državi Florida republikanski predsedniški kandidat George W. Bush po podatkih ameriške tiskovne agencije AP vodi pred demokratom Alom Gorom s 327 glasovi. Za dokončne izide volitev je treba prešteti še glasove ameriških državljanov s Floride, ki so glasovali v tujini. Ti izidi naj bi bili znani do 17. novembra.
Volitve za guvernerje
09. 11. 2000 00.00
Poleg predsedniških in kongresnih volitev so v torek v ZDA potekale volitve za guvernerje v 11 od skupno 50 zveznih držav, pri čemer so se bolje odrezali demokrati, ki so zmagali v osmih zveznih državah, republikanci pa v treh. Demokrati so obdržali guvernerske položaje v Vermontu, Missouriju, Washingtonu, Delawareu, New Hampshireu, Severni Karolini in Indiani ter pridobili Zahodno Virginijo. Republikanci pa so obdržali položaj guvernerja v Utahu, Montani in Severni Dakoti. ZDA imajo tako po novem 29 republikanskih guvernerjev, 19 demokratskih, dva pa sta neodvisna.
Ralph Nader pod točo kritik
09. 11. 2000 00.00
Privrženci ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora so v teh dneh izrazito besni na kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja, na katerega valijo krivdo za morebitni Gorov poraz oziroma za zmago republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega. Demokrati so še posebej jezni zdaj, ko je postalo jasno, da bi Gore zanesljivo zmagal na Floridi, če bi le dva odstotka tistih, ki so tam glasovali za Naderja, raje glasovali za Gora. Nader je na Floridi dobil 97.000 glasov, razlika med Gorom in Bushem pa je ob koncu prvega štetja znašala med tisoč in 2000 glasov.
Danes predsedniške volitve v ZDA
06. 11. 2000 00.00
Kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja ima Bush, kljub novici o vožnji v pijanem stanju pred 24 leti, še vedno minimalno prednost. Volitev se po javnomnenjskih raziskavah namerava udeležiti le slaba polovica volilnih upravičencev. Vendar so Republikanci letos izredno razpoloženi vsaj posredno premagati osovraženega Billa Clintona in pričakovati je, da se bodo v želji po osvojitvi Bele hiše vsuli na volišča. Demokratov je sicer več, vendar jih njihov zastavonoša ni tako navdušil, kar dokazuje tudi soliden odstotek javnomnenjske podpore za kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja. Strankarska disciplina pri demokratih prav tako ni kaj prida, saj so Goru njegovi privrženci naredili več škode kor koristi, ko so tri dni pred volitvami spravili v javnost novico o Bushevi aretaciji leta 1976 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Javnost je tako kot med afero Monica Lewinsky hitro spoznala, da gre za kalno vodo in sodeč po anketah ni nasedla predvsem TV medijem, ki so novico pograbili in začeli glodati kot sestradan pes. Ankete kažejo, da objava vesti ne bo vplivala na spremembo mnenja o Bushu kot kandidatu, oziroma če bo, bo vsaj toliko vplivala tudi na slabše mnenje o demokratih, ki so novico šele sedaj spravili v javnost.
Predvolilna mrzlica v ZDA
05. 11. 2000 00.00
Demokratska in Republikanska stranka se bosta 7. novembra podali v boj za osvojitev večine v obeh domovih ameriškega kongresa, od katere bo odvisna tudi zmožnost uresničevanja predvolilnih obljub obeh glavnih predsedniških kandidatov - Georga Busha in Ala Gora. Republikanci imajo v 100-članskem senatu 54 sedežev,
V torek volitve v ZDA
04. 11. 2000 00.00
Ameriški volivci bodo v torek, 7. novembra, odšli na volišča, kjer bodo oddali glasove za enega od 16 predsedniških kandidatov, volili pa bodo tudi 34 od skupno 100 zveznih senatorjev in vseh 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa. V ospredju zanimanja ostaja boj za položaj 43. predsednika ZDA, pri čemer ostajata edina kandidata z možnostmi za zmago republikanec George Bush mlajši in demokrat Al Gore.
Hillary Clinton ohranja prednost
29. 10. 2000 00.00
Kandidatka Demokratske stranke za sedež v ameriškem zveznem senatu, prva dama ZDA Hillary Clinton, ohranja položaj pred njenim nasprotnikom, republikanskim zveznim kongresnikom z Long Islanda Rickijem Lazijem. Zaradi kandidature Hillary Clinton, ki se kot prva predsednikova soproga v zgodovini poteguje za tako visok voljen položaj, dobiva newyorška senatna tekma skoraj toliko nacionalne pozornosti kot predsedniške volitve.
Ameriški proračunski presežek
28. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da bo po izračunih Bele hiše proračunski presežek letošnjega fiskalnega leta, ki se izteče v soboto, znašal nekaj več kot 230 milijard dolarjev. Do podobne številke so prišli tudi v kongresnem uradu za proračun, kjer predvidevajo, da bo presežek znašal 232 milijard dolarjev. Clinton je ob tem napovedal, da bo večino presežka, 223 milijard dolarjev, namenil za odplačilo državnega dolga, katerega bi z nadaljevanjem sedanje davčne in proračunske politike povsem odplačali do leta 2012. Proračunski presežek v fiskalnem letu 1999 je znašal 124 milijard dolarjev.
Clintonova objavila seznam gostov
25. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.
Do donacij kar po internetu
22. 08. 2000 00.00
V času predvolilnega boja so ameriške politične stranke odkrile novo kvaliteto interneta. Svetovni splet se je pokazal kot odličen medij za zbiranje denarja. Demokrati so v času svoje konvencije samo preko interneta zbrali 250.000 dolarjev, republikanski kandidat John McCain pa je v mesecu dni, ko se je še boril za republikansko kandidaturo, preko spleta zbral 4 milijone dolarjev. Podjetje eContributor, ki za obe večji politični stranki organizira spletno pobiranje donacij, je sporočilo, da so se spletne donacije na račun demokratov v zadnjem tednu dvignile za 242 odstotkov, republikanci pa so zabeležili 139 odstotno rast prispevkov preko interneta v času svoje konvencije. Resda zbiranje donacij preko interneta zaenkrat predstavlja še majhen delež, a analitiki pričakujejo rast pomembnosti interneta kot medija za zbiranje prispevkov. Leta 1998 je bilo preko interneta opravljenih le 2 odstotka vseh donacij, letos pa pričakujejo, da bo ta številka zrasla na 5 do 10 odstotkov. Spletno pobiranje donacij ima še eno veliko prednost. Je namreč zelo poceni. Stroški vsakega pridobljenega dolarja preko klasične pošte zna šajo 30 do 50 centov, spletna pošta pa stane le 8 centov na prispevani dolar. Spletno zbiranje prispevkov pa prinaša tudi nov profil klasičnega donatorja. Če so bili glavni donatorji politike do sedaj 60-letniki, ki so prispevali velike vsote denarja, bodo v prihodnosti glavni finančni vir političnih strank 45-letniki, ki bodo prispevali manjše vsote, vendar bo takih financerjev politike več. Več o tem...
Vojska ponovno na ulicah Belfasta
22. 08. 2000 00.00
Po hudih spopadih med paravojaškimi skupinami protestantskih lojalistov, v katerih sta bila ubita dva moška, po ulicah Belfasta spet patruljira britanska vojska. Glede na nasilne dogodke minuli vikend in po umoru dveh ljudi je pomočnik glavnega inšpektorja za Ulster Bill Stewart zahteval pomoč vojske. Dejal je, da so napetosti hude, vendar verjame, da bo povratek vojske na ulice le kratkotrajen. Vlada v Londonu se je za to odločila potem, ko so se pripadniki dveh skrajnih protestantskih skupin obstreljevali in podtaknili ogenj v prostorih, kjer ima vsaka od skupin svoj sedež. Britanski minister za Severno Irsko Peter Mandelson je nocoj izrazil upanje, da se bo čimprej lahko srečal s protestantskimi voditelji. Britanska vojska je zmanjšala svojo prisotnost po mirovni pogodbi leta 1998, zadnjič pa so posredovali v začetku minulega meseca, ko so posredovali v spopadih med protestanti in katoliškimi republikanci v Portadownu. Stewart je dejal, da so bile oblasti prisiljene v to dejanje po ponedeljkovem umoru dveh ljudi.
Bill Clinton predal "štafeto" Alu Goru
16. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v mestecu Monroe v zvezni državi Michigan, ki naj bi simboliziralo osem let gospodarskega razcveta pod njegovo administracijo, podpredsedniku Alu Goru predal "štafetno palico" prvega moža Demokratske stranke. Oba sta vnovič poudarila pomen kontinuitete demokratske administracije za ameriško blaginjo, ki naj bi bila v hudi nevarnosti zaradi napovedi republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega o porabi proračunskih presežkov za davčne olajšave.
Zaključen prvi dan konvencije
01. 08. 2000 13.28
Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.
Bush povečal prednost pred Goreom
28. 07. 2000 18.02
Pred začetkom republikanske volilne konvencije v Philadelphiji je predsedniški kandidat ameriških republikancev George Bush povečal prednost pred svojim nasprotnikom Alom Goreom za enajst indeksnih točk.
Clintonov odziv na povišanje cen bencina
24. 06. 2000 13.02
Ameriški predsednik Bill Clinton je dejal, da ne vidi nobenega razloga za nedavno drastično povišanje cen bencina in da bodo morala naftna podjetja marsikaj pojasniti. Cene bencina v državah srednjega zahoda ZDA, kot sta Illinois in Wisconsin so na bencinskih črpalkah presegle dva dolarja za galono, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani.
Sprostitev sredstev za vojake na Kosovu
23. 06. 2000 08.48
Vodstvi senata in predstavniškega doma ameriškega kongresa sta sinoči dosegli dogovor o financiranju ameriške vojaške udeležbe na Kosovu, sprostitvi 12 milijard dolarjev sredstev za pomoč Kolumbiji v boju proti trgovini z mamili in pomoči prizadetim v naravnih nesrečah. Dogovor naj bi bil sprejet v največji meri zaradi pritiskov iz Pentagona, ki nujno potrebuje 1,5 milijarde dolarjev, kolikor je od skupne vsote namenjenih operaciji na Kosovu.
Vladi se pridružujejo tudi demokrati
31. 05. 2000 10.02
Ulstrska demokratska stranka (DUP) Iana Paisleya, ki je leta 1998 zavrnila pristop k severnoirskemu mirovnemu sporazumu, je včeraj vstopila v znova vzpostavljeno severnoirsko vlado, ki si jo protestanti delijo s katoličani. Vendar pa DUP, ki je v vladi dobil dva ministra, postavlja določene pogoje za svoje nadaljnje sodelovanje. Podpredsednik DUP Peter Robinson je napovedal, da bosta ministra njegove stranke izstopila iz vlade, če DUP ne bo dobila zadostne podpore v regionalnem parlamentu za izključitev Sinn Feina, političnega krila Irske republikanske armade. DUP doslej ni želela sodelovati v vladi, saj njena ministra nista želela sedeti poleg predstavnikov Sinn Feina. Britanska vlada je namreč včeraj ob polnoči uradno prenesla pooblastila za samoupravo severnoirske vlade, v kateri so zastopani protestantski unionisti in katoliški republikanci.
Hillary Clinton dobila novega nasprotnika
21. 05. 2000 10.27
Le dan potem, ko je newyorški župan Rudolph Giuliani zaradi bolezni odstopil od kandidature za zvezni senat na listi republikanske stranke, je demokratska kandidatka, ameriška prva dama Hillary Clinton, dobila novega nasprotnika.
Giuliani odstopa od senatne tekme
20. 05. 2000 16.45
Newyorški župan Rudolph Giuliani se je po besedah republikanskega kongresnika iz New Yorka Petra Kinga in poročanju ameriških medijev odločil, da se ne bo potegoval za sedež v zveznem senatu proti prvi dami ZDA Hillary Clinton. Župan je svojo odločitev po telefonu sporočil republikanskemu strankarskemu vodstvu v New Yorku na čelu z guvernerjem Georgem Patakijem, v kratkem pa naj bi to sporočil še javnosti.
Senat brez odločitve o financiranju
17. 05. 2000 11.09
Ameriškemu senatu se sinoči ni uspelo dogovoriti o predlogu zakona, po katerem bi zagotovili denar za financiranje sodelovanja ameriških vojakov v mirovni operaciji na Kosovu.
Hillary Clinton prešla v vodstvo
15. 05. 2000 10.44
Soproga ameriškega predsednika Hillary Clinton je po najnovejši anketi časopisa New York Post in televizijske postaje Fox prešla v vodstvo po podpori za senatne volitve proti do pred kratkim najverjetnejšemu protikandidatu županu Rudolphu Giulianiju. Medtem ko sta bila kandidata še pred dvema tednoma skoraj popolnoma izenačena, pa bi Hillary Clinton sedaj dobila 42,3 odstotka glasov, Giuliani pa 39,6 odstotka.
Clinton za podelitev stalnega statusa Kitajski
10. 05. 2000 11.45
Ameriški predsednik Bill Clinton je v Beli hiši zbral ugledne člane demokratske in republikanske stranke ter nekdanja predsednika Jimmyja Carterja in Geralda Forda, s katerimi je ponovil poziv kongresu, naj čez štirinajst dni Kitajski potrdi status stalnih trgovinskih ugodnosti. Clinton se je tako skupaj s podpredsednikom Alom Gorom glede trgovine s Kitajsko znašel na drugi strani političnih okopov, saj podelitev trgovinskih ugodnosti Kitajski podpirajo republikanci, ki so ga pred letom skušali pognati iz Bele hiše, večina demokratov pa je razpeta med zvestobo predsedniku in sindikalnimi organizacijami.