republikanci

Na Floridi znova preštevajo glasovnice

09. 12. 2000 00.00

Vrhovno sodišče Floride je danes po pričakovanju zavrnilo zahtevo republikancev, naj prekine davi začeto vnovično ročno preštevanje 43.000 glasovnic. Po dramatični odločitvi vrhovnega sodišča Floride v korist demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora, so davi po krajevnem času v tej zvezni državi začeli znova ročno preštevati vse sporne glasovnice ameriških predsedniških volitev. Za ponovno preštevanje glasovnic pristojni sodnik v Tallahasseeju upa, da bodo lahko s preštevanjem končali v nedeljo do 20. ure po srednjeevropskem času. Bushevi odvetniki so od vrhovnih sodnikov na Floridi zahtevali, naj preštevanje odložijo vsaj za toliko časa, dokler vrhovno sodišče ZDA ne odloči o tem, ali je floridsko sodišče ravnalo v skladu z ustavo, ko je 21. novembra podaljšalo zakoniti rok za potrditev volilnih izidov na Floridi, da bi omogočili ročno preštevanje glasovnic v treh volilnih okrožjih. Zahtevo po preučitvi ustavnosti so republikanci vložili tudi na zveznem okrožnem sodišču.

Kongres na Floridi bo sam izbral elektorje

07. 12. 2000 00.00

Zvezno prizivno sodišče v Atlanti je zavrglo pritožbo odvetnikov republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega, da ročno štetje glasovnic na Floridi spozna za neustavno. Busheva tožba v Atlanti je le ena izmed kopice povolilnih sodnih dvobojev med njim in demokratskim kandidatom Alom Gorom, njena zavrnitev pa ni z ničemer vplivala na pospešitev razpleta. Poleg Bushevih odvetnikov so pri tožbi sodelovali tudi trije zaskrbljeni republikanski volilci, ki so se počutili oškodovane, ker so nekatere glasovnice ročno preštevali, njihovih pa ne.

Gore ni pripravljen priznati poraza

05. 12. 2000 00.00

Odvetnik ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora David Boies je takoj po odločitvi okrožnega sodnika v Tallahasseeju Sandersa Saulsa, ki je zavrnil vse pritožbe Gorove strani na volilne izide na Floridi, vložil pritožbo na državno prizivno sodišče s prošnjo, naj to sodišče primer takoj prepusti floridskemu vrhovnemu sodišču. Boies se seveda ni strinjal s Saulsovo razsodbo in je novinarjem zatrdil, da je bila napačna, ker ni omogočil pregleda dokazov oziroma 14.000 spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade. "Izgubili smo, oni so zmagali, vendar se bomo pritožili," je dejal Boies.

Bush o notranjepolitičnih vprašanjih

03. 12. 2000 00.00

Predsedniški kandidat ameriške Republikanske stranke George Bush mlajši se je po petkovem srečanju z upokojenim generalom Colinom Powellom, s katerim sta govorila o vprašanjih zunanje politike, včeraj srečal še z republikanskima vodjema v zveznem kongresu, s katerima je govoril o notranjepolitičnih vprašanjih. Bush je na svojem teksaškem ranču v Crawfordu sprejel vodjo predstavniškega doma Dennisa Hasterta in vodjo senatne večine Trenta Lotta ter tako nadaljeval ustvarjanje vtisa, da se ga povolilni zapleti na Floridi ne tičejo.

Zmaga demokratke v Washingtonu

02. 12. 2000 00.00

Demokratka Maria Cantwell je tudi po ponovnem preštevanju glasovnic v ameriški zvezni državi Washington premagala dosedanjega republikanskega senatorja Slade Gortona, kar pomeni, da bo razmerje sil v zveznem senatu med demokrati in republikanci 50:50, razen če se ne zgodi pravni čudež in Al Gore postane 43. predsednik ZDA. V tem primeru bi Gorov podpredsedniški kandidat Joseph Lieberman izgubil položaj v senatu in republikanski guverner zvezne države Connecticut bi na njegov položaj imenoval republikanca, kar bi razmerje sil spremenilo v 51:49 za republikance. Nekdanja članica zveznega predstavniškega doma Maria Cantwell je po ponovnem preštevanju glasovnic uspela spodnesti 18-letnega senatorja države Washington z več kot 2250 glasovi prednosti.

Bush odgovoril na Gorovo medijsko kampanjo

01. 12. 2000 00.00

Guverner Teksasa George Bush mlajši je v očitnem odgovoru na medijsko ofenzivo podpredsednika ZDA Ala Gora na svoj ranč v Crawfordu povabil nekdanjega poveljnika štaba združenih poveljstev ameriške vojske in glavnega kandidata za položaj državnega sekretarja v morebitni Bushevi administraciji Colina Powella. Iz Washingtona je priletel tudi podpredsedniški kandidat republikancev Dick Cheney in se skupaj s Powellom pokazal pred kamerami, ko je Bush odgovarjal na novinarska vprašanja. Na Floridi so se medtem nadaljevali pravni zapleti glede zmagovalca predsedniških volitev, Busheva in Gorova stran pa sta nadaljevali priprave na današnji zagovor pred zveznim vrhovnim sodiščem v Washingtonu.

Na potezi je vrhovno sodišče ZDA

01. 12. 2000 00.00

Devetčlansko vrhovno sodišče ZDA bo morda že danes v Washingtonu odločilo, ali je državno vrhovno sodišče Floride ravnalo v nasprotju z zvezno ustavo, ko je ugodilo prošnji odvetnikov demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora in podaljšalo rok za potrditev izidov volitev na Floridi.

Gore vztraja v boju za predsednika

30. 11. 2000 00.00

Potem ko so odvetniki demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora uvideli, da se bo njihova pritožba na potrjene rezultate predsedniških volitev na Floridi, pred okrožnim sodiščem v Tallahasseeju preveč zavlekla, je Gore odobril pritožbo na vrhovno sodišče Floride, katerega prosi, da mu znova pomaga v boju za zmago. Okrožni sodnik Sanders Sauls je v sredo zavrnil zahtevo demokratov po takojšnjem preštevanju spornih glasovnic iz okrožij Palm Beach in Miami Dade, zato bodo Gorovi odvetniki vrhovno sodišče Floride v četrtek pozvali, da prevzame nase preštevanje spornih glasovnic, ali pa Saulsu ukaže, da naj to čimprej stori okrožno sodišče.

Bush potrjen za zmagovalca

27. 11. 2000 00.00

Državna sekretarka Floride Katherine Harris je dve uri in pol po izteku roka za oddajo rezultatov ročnega preštevanja glasov za zmagovalca predsedniških volitev na Floridi po pričakovanju potrdila republikanskega kandidata guvernerja Teksasa Georga Busha mlajšega. Harrisova je sprejela le rezultate ročnega preštevanja glasov iz volilnega okrožja Broward in nekaterih manjših, pri čemer je Bush po uradnih podatkih na Floridi dobil skupaj 2,912.790 glasov, kandidat demokratske stranke Al Gore pa 2,912.253 glasov. Uradna razlika znaša 537 glasov za Busha. Takoj po potrditvi rezultatov se je v Washingtonu pojavil pred kamerami podpredsedniški kandidat demokratov Joseph Lieberman in napovedal nadaljevanje boja za Florido. V Palm Beachu so sicer le pol ure pred uradno razglasitvijo rezultatov - v ponedeljek ob pol dveh zjutraj po srednjeevropskem času - dokončali preštevanje nekaj tisoč spornih glasovnic iz strojnega štetja, vendar jih je Harrisova zavrnila, ker niso bili oddani do 23. ure po srednjeevropskem času v nedeljo.

Sodnih prepirov še ni konec

23. 11. 2000 00.00

Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.

Gore se je spet pritožil

23. 11. 2000 00.00

Predsedniški kandidat demokratske stranke Al Gore je na vrhovno sodišče Floride vložil pritožbo, ker so se v volilnem okrožju Miami Dade odločili, da opustijo ročno preštevanje glasovnic, ker so ugotovili, da jim preštevanja ne bo uspelo končati do nedelje , 26. novembra - roka, ki ga je postavilo vrhovno sodišče. Gorova kampanja trdi, da se je volilni odbor v okrožju Miami Dade prestrašil zaradi protestov, političnih napadov in pritiska ter vrhovnemu sodišču obenem predlaga, naj za to okrožje podaljšajo rok za oddajo ročno preštetih glasovnic, če jim preštevanja ne bi uspelo končati do nedelje. Taka odločitev sodišča bi zanesljivo povzročila razburjenost med republikanci, ki so še vedno besni, da je sodišče sploh podaljšalo rok za ročno preštevanje glasovnic do nedelje.

Izpolnjene Gorove želje

22. 11. 2000 00.00

Vrhovno sodišče Floride je sinoči razsodilo, da se lahko ročna preštevanja glasov v treh floridskih okrožjih nadaljujejo do nedelje, 26. novembra, do 23. ure po srednjeevropskem času, oziroma do ponedeljka, 27. novembra, do 15. ure, če bi bil urad državne sekretarke Floride Katherine Harris v nedeljo zaprt in ne bi mogel sprejeti rezultatov. Vrhovno sodišče je na celi črti ugodilo kampanji podpredsednika ZDA, demokrata Ala Gora, prizadejalo hud udarec kampanji republikanskega kandidata Georga Busha ml. in pred ime novega 43. predsednika ZDA postavilo velik vprašaj. Gore je ob odločitvi Vrhovnega sodišča Floride o upoštevanju rezultatov ročnega preštevanja glasovnic v treh pretežno demokratskih volilnih okrožjih dejal, da je hvaležen zaradi odločitve, ki bo omogočila spoštovanje pomembnega ustavnega načela, to je popolno, pošteno in natančno štetje glasovnic. "Ne vem, kdo bo zmagal, vendar vem, da je nocoj zmagala naša demokracija," je poudaril Gore. Zahvalil se je vsem

Vrhovno sodišče Floride še odloča

21. 11. 2000 00.00

Odvetniki strani vpletenih v povolilni spor na Floridi so sedmim članom Vrhovnega sodišča Floride predstavili vsak svoje argumente, sodišče pa naj bi se morda že danes ali pa jutri odločilo, ali bo v končne rezultate predsedniških volitev na Floridi potrebno upoštevati tudi ročno preštete glasovnice iz treh volilnih okrožij - Broward, Palm Beach in Miami Dade. Vrhovni sodniki so poslušali argumente odvetnikov predsedniških kampanj demokrata Ala Gora in republikanca Georga Busha mlajšega, odvetnikov volilnih okrožij Broward in Palm Beach ter odvetnikov državne sekretarke Floride Katherine Harris, ki je privržena republikancem, ter pravosodnega ministra Floride, demokrata Boba Butterwortha.

Po odločitev na sodišče?

16. 11. 2000 00.00

Kandidata za ameriškega predsednika, republikanec George W. Bush in demokrat Al Gore, ostajata nepopustljiva v bitki za Belo hišo, katere izid pa bo, kot se zdi, nazadnje odvisen od odločitve sodišč. Napetost med obema taboroma se približuje vrelišču, medtem pa je Gore danes pri pravosodnih oblasteh vložil novo pritožbo proti republikancem. Gore je sicer včeraj Bushu predlagal srečanje na štiri oči, ki pa ga je slednji gladko zavrnil. Oba kandidata imata namreč različna stališča tako glede načina kot tudi nadaljevanja vnovičnega preštevanja glasov v ameriški zvezni državi Florida, ki je s svojimi 25 elekorskimi glasovi ključna pri odločitvi o tem, katerega kandidata so Američani 7. novembra izvolili za svojega 43. predsednika.

Republikanci predlagali kompromis

14. 11. 2000 00.00

Bushev opazovalec James Baker je dejal, da je tabor republikanskega kandidata za ameriškega predsednika Georga W. Busha predlagal način za rešitev volilnega zapleta v zvezni državi

Hillary Clinton bo najmanj šest let v senatu

13. 11. 2000 00.00

Takoj, ko je Hillary Clinton kot prva prva dama v ameriški zgodovini zmagala na volitvah za newyorški sedež v zveznem senatu, so se začele pojavljati govorice, da je njen naslednji politični korak vrnitev v Belo hišo. Možnost kandidature za prvo predsednico ZDA leta 2004 je Hillary Clinton sama zavrnila, ko je zatrdila, da bo držala besedo in ostala v senatu do konca šestletnega mandata. S tem pa obenem ni zanikala, da bi kaj takega poskusila leta 2008 ali kasneje.

Volilna zmeda v ZDA se nadaljuje

12. 11. 2000 00.00

Zmeda po torkovih predsedniških volitvah v Združenih državah se nadaljuje že peti dan. Po zadnjih podatkih predsedniških volitev v ZDA je Bush zmagal v 29 zveznih državah in zbral 246 elektorskih glasov, Gore pa v 19 državah in Okrožju Kolumbija ter zbral skupaj 262 elektorskih glasov. Goru so v petek zvečer prišteli sedem elektorskih glasov iz Oregona, kjer naj bi zmagal s prednostjo približno 6.000 glasov. Po pisanju New York Timesa lahko Gore, če iz kakršnihkoli zakonitih razlogov elektorski glasovi Floride ne bodo všteti, zmaga s prednostjo, ki jo ima. Ustava namreč določa, da je novi predsednik tisti kandidat, ki dobi večino na elektorskem kolidžu, ne določa pa izrecno, da morajo glasove nujno oddati elektorji iz vsake države.

O predsedniku bodo odločali glasovi iz tujine

10. 11. 2000 00.00

Po ponovnem preštetju volilnih glasov v vseh 67 okrožjih v ameriški zvezni državi Florida republikanski predsedniški kandidat George W. Bush po podatkih ameriške tiskovne agencije AP vodi pred demokratom Alom Gorom s 327 glasovi. Za dokončne izide volitev je treba prešteti še glasove ameriških državljanov s Floride, ki so glasovali v tujini. Ti izidi naj bi bili znani do 17. novembra.

Volitve za guvernerje

09. 11. 2000 00.00

Poleg predsedniških in kongresnih volitev so v torek v ZDA potekale volitve za guvernerje v 11 od skupno 50 zveznih držav, pri čemer so se bolje odrezali demokrati, ki so zmagali v osmih zveznih državah, republikanci pa v treh. Demokrati so obdržali guvernerske položaje v Vermontu, Missouriju, Washingtonu, Delawareu, New Hampshireu, Severni Karolini in Indiani ter pridobili Zahodno Virginijo. Republikanci pa so obdržali položaj guvernerja v Utahu, Montani in Severni Dakoti. ZDA imajo tako po novem 29 republikanskih guvernerjev, 19 demokratskih, dva pa sta neodvisna.

Ralph Nader pod točo kritik

09. 11. 2000 00.00

Privrženci ameriškega demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora so v teh dneh izrazito besni na kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja, na katerega valijo krivdo za morebitni Gorov poraz oziroma za zmago republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega. Demokrati so še posebej jezni zdaj, ko je postalo jasno, da bi Gore zanesljivo zmagal na Floridi, če bi le dva odstotka tistih, ki so tam glasovali za Naderja, raje glasovali za Gora. Nader je na Floridi dobil 97.000 glasov, razlika med Gorom in Bushem pa je ob koncu prvega štetja znašala med tisoč in 2000 glasov.

Danes predsedniške volitve v ZDA

06. 11. 2000 00.00

Kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja ima Bush, kljub novici o vožnji v pijanem stanju pred 24 leti, še vedno minimalno prednost. Volitev se po javnomnenjskih raziskavah namerava udeležiti le slaba polovica volilnih upravičencev. Vendar so Republikanci letos izredno razpoloženi vsaj posredno premagati osovraženega Billa Clintona in pričakovati je, da se bodo v želji po osvojitvi Bele hiše vsuli na volišča. Demokratov je sicer več, vendar jih njihov zastavonoša ni tako navdušil, kar dokazuje tudi soliden odstotek javnomnenjske podpore za kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja. Strankarska disciplina pri demokratih prav tako ni kaj prida, saj so Goru njegovi privrženci naredili več škode kor koristi, ko so tri dni pred volitvami spravili v javnost novico o Bushevi aretaciji leta 1976 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Javnost je tako kot med afero Monica Lewinsky hitro spoznala, da gre za kalno vodo in sodeč po anketah ni nasedla predvsem TV medijem, ki so novico pograbili in začeli glodati kot sestradan pes. Ankete kažejo, da objava vesti ne bo vplivala na spremembo mnenja o Bushu kot kandidatu, oziroma če bo, bo vsaj toliko vplivala tudi na slabše mnenje o demokratih, ki so novico šele sedaj spravili v javnost.

Predvolilna mrzlica v ZDA

05. 11. 2000 00.00

Demokratska in Republikanska stranka se bosta 7. novembra podali v boj za osvojitev večine v obeh domovih ameriškega kongresa, od katere bo odvisna tudi zmožnost uresničevanja predvolilnih obljub obeh glavnih predsedniških kandidatov - Georga Busha in Ala Gora. Republikanci imajo v 100-članskem senatu 54 sedežev,

V torek volitve v ZDA

04. 11. 2000 00.00

Ameriški volivci bodo v torek, 7. novembra, odšli na volišča, kjer bodo oddali glasove za enega od 16 predsedniških kandidatov, volili pa bodo tudi 34 od skupno 100 zveznih senatorjev in vseh 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa. V ospredju zanimanja ostaja boj za položaj 43. predsednika ZDA, pri čemer ostajata edina kandidata z možnostmi za zmago republikanec George Bush mlajši in demokrat Al Gore.

Hillary Clinton ohranja prednost

29. 10. 2000 00.00

Kandidatka Demokratske stranke za sedež v ameriškem zveznem senatu, prva dama ZDA Hillary Clinton, ohranja položaj pred njenim nasprotnikom, republikanskim zveznim kongresnikom z Long Islanda Rickijem Lazijem. Zaradi kandidature Hillary Clinton, ki se kot prva predsednikova soproga v zgodovini poteguje za tako visok voljen položaj, dobiva newyorška senatna tekma skoraj toliko nacionalne pozornosti kot predsedniške volitve.

Ameriški proračunski presežek

28. 09. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je sporočil, da bo po izračunih Bele hiše proračunski presežek letošnjega fiskalnega leta, ki se izteče v soboto, znašal nekaj več kot 230 milijard dolarjev. Do podobne številke so prišli tudi v kongresnem uradu za proračun, kjer predvidevajo, da bo presežek znašal 232 milijard dolarjev. Clinton je ob tem napovedal, da bo večino presežka, 223 milijard dolarjev, namenil za odplačilo državnega dolga, katerega bi z nadaljevanjem sedanje davčne in proračunske politike povsem odplačali do leta 2012. Proračunski presežek v fiskalnem letu 1999 je znašal 124 milijard dolarjev.

Clintonova objavila seznam gostov

25. 09. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton in njegova soproga Hillary sta leta 1999 v Beli hiši in v uradnem predsedniškem "vikendu" v Camp Davidu "prenočila" 404 osebe, nekatere tudi večkrat. Vsem gostom je skupno, da so osebni prijatelji predsedniškega para, večini pa predvsem to, da so prispevali krepke denarje za politične kampanje Demokratske stranke. Konservativna Amerika je ob tem novem v vrsti - kot jim pravijo - "Clintonovih sramotnih izkoriščanj položaja za osebne koristi", dvignila vik in krik, čeprav jima kaznivega dejanja ne bo mogoče dokazati.

Vojska ponovno na ulicah Belfasta

22. 08. 2000 00.00

Po hudih spopadih med paravojaškimi skupinami protestantskih lojalistov, v katerih sta bila ubita dva moška, po ulicah Belfasta spet patruljira britanska vojska. Glede na nasilne dogodke minuli vikend in po umoru dveh ljudi je pomočnik glavnega inšpektorja za Ulster Bill Stewart zahteval pomoč vojske. Dejal je, da so napetosti hude, vendar verjame, da bo povratek vojske na ulice le kratkotrajen. Vlada v Londonu se je za to odločila potem, ko so se pripadniki dveh skrajnih protestantskih skupin obstreljevali in podtaknili ogenj v prostorih, kjer ima vsaka od skupin svoj sedež. Britanski minister za Severno Irsko Peter Mandelson je nocoj izrazil upanje, da se bo čimprej lahko srečal s protestantskimi voditelji. Britanska vojska je zmanjšala svojo prisotnost po mirovni pogodbi leta 1998, zadnjič pa so posredovali v začetku minulega meseca, ko so posredovali v spopadih med protestanti in katoliškimi republikanci v Portadownu. Stewart je dejal, da so bile oblasti prisiljene v to dejanje po ponedeljkovem umoru dveh ljudi.

Do donacij kar po internetu

22. 08. 2000 00.00

V času predvolilnega boja so ameriške politične stranke odkrile novo kvaliteto interneta. Svetovni splet se je pokazal kot odličen medij za zbiranje denarja. Demokrati so v času svoje konvencije samo preko interneta zbrali 250.000 dolarjev, republikanski kandidat John McCain pa je v mesecu dni, ko se je še boril za republikansko kandidaturo, preko spleta zbral 4 milijone dolarjev. Podjetje eContributor, ki za obe večji politični stranki organizira spletno pobiranje donacij, je sporočilo, da so se spletne donacije na račun demokratov v zadnjem tednu dvignile za 242 odstotkov, republikanci pa so zabeležili 139 odstotno rast prispevkov preko interneta v času svoje konvencije. Resda zbiranje donacij preko interneta zaenkrat predstavlja še majhen delež, a analitiki pričakujejo rast pomembnosti interneta kot medija za zbiranje prispevkov. Leta 1998 je bilo preko interneta opravljenih le 2 odstotka vseh donacij, letos pa pričakujejo, da bo ta številka zrasla na 5 do 10 odstotkov. Spletno pobiranje donacij ima še eno veliko prednost. Je namreč zelo poceni. Stroški vsakega pridobljenega dolarja preko klasične pošte zna šajo 30 do 50 centov, spletna pošta pa stane le 8 centov na prispevani dolar. Spletno zbiranje prispevkov pa prinaša tudi nov profil klasičnega donatorja. Če so bili glavni donatorji politike do sedaj 60-letniki, ki so prispevali velike vsote denarja, bodo v prihodnosti glavni finančni vir političnih strank 45-letniki, ki bodo prispevali manjše vsote, vendar bo takih financerjev politike več. Več o tem...

Bill Clinton predal "štafeto" Alu Goru

16. 08. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je v mestecu Monroe v zvezni državi Michigan, ki naj bi simboliziralo osem let gospodarskega razcveta pod njegovo administracijo, podpredsedniku Alu Goru predal "štafetno palico" prvega moža Demokratske stranke. Oba sta vnovič poudarila pomen kontinuitete demokratske administracije za ameriško blaginjo, ki naj bi bila v hudi nevarnosti zaradi napovedi republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega o porabi proračunskih presežkov za davčne olajšave.

Zaključen prvi dan konvencije

01. 08. 2000 13.28

Prvi dan nacionalne konvencije ameriške Republikanske stranke v Philadelphiji so delegacije 50 ameriških zveznih držav in šestih prekomorskih območij začele s tradicionalnim glasovanjem za kandidata stranke na novembrskih predsedniških volitvah, ki ga bodo uradno imenovali zadnji dan konvencije, v četrtek. Vodstva delegacij 15 zveznih držav in dveh prekomorskih območij so včeraj slavnostno objavila ime kandidata stranke za predsednika države. V skladu z uveljavljenim protokolom in po abecednem redu je večina delegacij izrazila podporo Georgu W. Bushu mlajšemu, samo pet elektorskih glasov pa je dobil senator John McCain, ki je do nedavnega veljal za Bushevega največjega tekmeca, a je dan pred začetkom konvencije javno izrazil podporo Bushu.