rusija
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Rusija izstrelila medcelinski raketi
16. 02. 2001 00.00
Rusija je izstrelila dve strateški medcelinski raketi, ki sta pristali na območje Kura na polotoku Kamčatka. Eno raketo so izstrelili iz jedrske podmornice v Barentsovem morju, drugo pa z vesoljskega izstrelišča na severu Rusije. Testna izstrelitev raket je bila del vaje ruskih oboroženih sil.
Putin na obisku v Ukrajini
12. 02. 2001 00.00
V okviru obiska ruskega predsednika Putina, sta Rusija in Ukrajina v mestu Dnipropetrovsk sklenili vrsto dogovorov o sodelovanju. Putin, ki se je srečal ukrajinskim predsednikom Leonidom Kučmo, je dejal, da je obnovitev gospodarskega sodelovanja med državama, ki je bilo prekinjeno po padcu nekdanje Sovjetske zveze, med prednostnimi nalogami Rusije.
Putin in Drnovšek v St. Antonu
11. 02. 2001 00.00
Rusija in Slovenija imata v gospodarskem sodelovanju velike možnosti in rezerve, sta se na včerajšnjem srečanju v tirolskem St. Christophu strinjala ruski predsednik Vladimir Putin in slovenski premier Janez Drnovšek. Kot je poudaril Putin, so odnosi med državama v preteklih letih doživeli določen padec, tako na gospodarski kot politični ravni, vendar pa sta s slovenskim premierom včeraj z zadovoljstvom ugotovila, da sta nedaven obisk predsednika dume Genadija Seleznjova v Sloveniji in delo medvladne komisije za trgovinsko in gospodarsko sodelovanje dala dober zagon za nadaljnji razvoj gospodarskih odnosov med državama. Sicer pa je Putin sprejel vabilo na obisk v Slovenijo, Drnovška pa je povabil na obisk v Moskvo.
Misija OVSE kmalu v Čečeniji
07. 02. 2001 00.00
Rusija bo kmalu dovolila vstop misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Čečenijo, je danes po pogovoru s predsedujočim OVSE, romunskim zunanjim ministrom Mirceo Geoano povedal njegov ruski kolega Igor Ivanov. Za to si je OVSE prizadevala že več kot eno leto. Ivanov natančnega datuma nastopa misije OVSE v Čečeniji ni izdal.
Solana in Robertson o ZDA in Evropi
06. 02. 2001 00.00
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je včeraj v Washingtonu pred srečanjem z novim ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom dejal, da ZDA ni mogoče odvrniti od gradnje protiraketnega ščita (NMD), čeprav imajo zavezniki in Rusija do tega načrta pomisleke. Po besedah Solane imajo ZDA pravico postaviti ščit, sporazum o protiraketni obrambi (ABM), ki so ga ZDA sklenile z Rusijo leta 1972, pa "ni biblija, ker svet ni več bipolaren". Solana je opozoril, da bodo morale ZDA ob uresničitvi načrta o gradnji NMD ohraniti nadzor nad svojim oboroževanjem. Generalni sekretar zveze NATO George Robertson pa je včeraj v Bruslju izjavil, da bi morala Evropa sprejeti ameriški protiraketni ščit kot neizogibno dejstvo. Po njegovih besedah si ljudje ne želijo spora med ZDA in Evropo zaradi NMD.
Rusija IMF odplačala dolg
06. 02. 2001 00.00
Rusija je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) odplačala še en obrok dolga v višini 160 milijonov ameriških dolarjev, je danes poročala tiskovna agencija Interfax. Rusija mora letos IMF odplačati skupaj dve milijardi dolarjev dolga. Od tega je januarja že plačala 118,5 milijona dolarjev.
Rusi proti gradnji protiraketnega ščita
04. 02. 2001 00.00
V bavarski prestolnici Münchnu se je končala dvodnevna konferenca o varnostni politiki. Danes je bila v središču pozornosti ruska delegacija, ki ostro nasprotuje postavitvi ameriškega protiraketnega ščita. Argumente za njegovo uresničitev je včeraj predstavil ameriški obrambni minister Rumsfeld.
Ashcroft pred ameriški senat
01. 02. 2001 00.00
Najbolj kontroverzni član Busheve ekipe, kandidat za generalnega tožilca John Ashcroft, bo danes najverjetneje potrjen. Senat je glede skrajno konzervativnega Ashcrofta, heroja religiozne desnice, izjemno razdeljen. Vroče debate se vlečejo že dva dni. Vendar obe strani napovedujeta, da bo Ashcroft potrjen, vprašanje je le, koliko glasoiv lahko demokrati naberejo proti. Okoli 40 od 50 demokratov naj bi glasovalo proti. Čeprav bi demokratom uspelo proceduralno zavlačevanje (filibuster), jim ne bo uspelo premagati 60 republikanskih glasov.
Gospodarska delegacija v Beogradu
30. 01. 2001 00.00
Slovenska gospodarska delegacija, ki jo v Beogradu vodita predsednik Gospodarske zbornice Jožko Čuk in podpredsednica Marta Kos, zaključuje svoj obisk.
Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.
Seleznjov nagovoril poslance DZ
30. 01. 2001 00.00
Slovenska ministrica za gospodarstvo Tea Petrin se je srečala s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, s katerim se je pogovarjala o možnostih povečanja obsega blagovne menjave in gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Rusijo. V okviru srečanja je Seleznjov Petrinovi predal povabilo ruskega ministra za industrijo, znanost in tehnologijo Aleksandra Dondukova na delovno srečanje, ki bo konec marca v Moskvi.
Rusija - Slovenija 33:30
28. 01. 2001 00.00
Glede na razplet tekme med Ukrajino in Norveška (31:22) je bilo jasno, da Sloveniji pot v osmino finala omogoča le zmaga nad olimpijskim prvaki - Rusi. Pomlajena slovenska vrsta je imela dodatne težave, saj trener Tominec tokrat ni mogel računati na poškodovana krožnega napadalca Lubeja in zunanjega igralca Pajoviča, s 15 goli drugi najboljši strelec v slovenski vrsti na tem turnirju. Mnogo lažje je ruski strateg Maksimov nadomestil odsotnost Pogorelova.
Slovenija - Tunizija 23:28
27. 01. 2001 00.00
Slovenska rokometna reprezentanca je v 4. krogu (skupina D) svetovnega prvenstva v Franciji izgubila s Tunizijo s 23:38 (10:13). Slovenski rokometaši so pred začetkom izjemno pomembnega srečanja s Tunizijo doživeli presenčenje, kajti dvoboj med Norvežani in favorizirani Rusi se je končal z neodločenim izidom. Nova neprijetnost je slovenske rokometaše v dvorani Dewerdt v Dunkerqueu čakala dve uri kasneje, saj so morali priznati premoč močno motiviranega afriškega tekmeca in pod velik vprašaj postavili celo uvrstitev v osmino finala zaključnega turnija v Franciji. Afričani so s preudarno igro zadržali prednost do konca srečanja in varovancem Matjaža Tominca prizadejali drugi poraz na zaključnem turnirju v Franciji.
Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.
Rusija pripravljena vrniti dolg
26. 01. 2001 00.00
Moskovski dopisnik hrvaškega časnika Vjesnik je v današnji izdaji zapisal, da je Rusija pripravljena vrniti dolg državam naslednicam nekdanje Jugoslavije, toda ne v denarju ali energentih (plinu in nafti), kot bi to želele naslednice SFRJ. Ruski predstavniki so tako predlagali, da vrnejo dolg z orožjem, vojaškimi in transportnimi letali ter težkimi gradbenimi stroji. Sovjetski klirinški dolgovi bivši SFRJ skupaj znašajo 1,5 milijarde ameriških dolarjev.
Putin o protiraketnem ščitu
26. 01. 2001 00.00
Morebitna ameriška vzpostavitev protiraketnega ščita (NMD) bi po mnenju ruskega predsednika Vladimirja Putina pomenila nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub temu pa zatrjuje, da zadnje izjave novega ameriškega predsednika Georga Busha kažejo, da bi dialog lahko bil pozitiven.
Izidi rokometnega SP v Franciji
24. 01. 2001 00.00
Izidi 1. kroga rokometnega SP v Franciji:
Izraelci in Palestinci nadaljujejo pogajanja
23. 01. 2001 00.00
Medtem ko izraelski in palestinski pogajalci v egiptovskem letovišču Taba danes nadaljujejo mirovna pogajanja, je ruski predsednik Vladimir Putin pred srečanjem z izraelskim kolegom Mošem Kacavom v Moskvi zagotovil, da bo Rusija vpletenima stranema na Bližnjem vzhodu pomagala pri reševanju spornih vprašanj. Kacav je davi prispel na uradni obisk v Moskvo, kjer naj bi se s Putinom po prvotnih načrtih sestal šele jutri.
Mraz v Sibiriji
21. 01. 2001 00.00
V Sibiriji so v najhujšem mrazu zadnjih treh desetletij popokale številne cevi plinovoda, zaradi česar je motena oskrba z ogrevanjem, tako da so se temperature v stanovanjih ponekod spustile celo pod ničlo. V zadnjih desetih dneh je samo na območju Irkutska zaradi mraza umrlo 11 ljudi. Več kot 165 so jih prepeljali v glavno mestno bolnišnico, kjer so več kot 40 morali amputirati zamrznjene okončine, je povedala predstavnica bolnišnice.
Rast industrijske proizvodnje
20. 01. 2001 00.00
Rast ruske industrijske proizvodnje je lani znašala devet odstotkov, kar je nekaj manj od napovedi, ki so se gibale okrog 10 odstotkov, so sporočili iz ruskega osrednjega statističnega urada. Rusija, ki je od razpada Sovjetske zveze doživela močan padec vseh gospodarskih kazalcev, beleži rast industrijske proizvodnje že drugo leto zapored, potem ko jo je leta 1998 hudo prizadela finančna kriza.
Borodin pripravljen pričati
20. 01. 2001 00.00
Nekdanji svetovalec v Kremlju Pavel Borodin bo odgovarjal na vprašanja švicarskih preiskovalcev v zvezi s pranjem denarja, če bo izpuščen iz pripora v New Yorku, je danes povedal ruski veleposlanik v ZDA Jurij Ušakov. Ušakov, ki se je po telefonu pogovarjal z Borodinom, potem ko so slednjega agenti FBI v sredo aretirali na newyorškem letališču Kennedy, je še dejal, da je Borodin popolnoma miren in da zavrača vsakršne obtožbe ter da je pripravljen odgovarjati na vsa vprašanja, vendar samo s prostosti.
Rusija in ZRJ o vojaškem sodelovanju
18. 01. 2001 00.00
Rusija in ZRJ želita obnoviti sodelovanje na vojaškem področju, je danes za jugoslovansko tiskovno agencijo Beta izjavil jugoslovanski premier Zoran Žižić. Po njegovih napovedih bo zato v kratkem v Moskvo odpotovala tudi delegacija s tem poslanstvom. Žižić se je sicer danes v Podgorici sestal z namestnikom ruskega zunanjega ministra Aleksandrom Avdejevim, ki je v tem črnogorskem mestu odprl generalni konzulat ruske federacije.
Moskva za revizijo sporazuma o premirju na Kosovu
17. 01. 2001 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes v Moskvi po srečanju s svojim jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem zavzel za revizijo sporazuma o premirju na Kosovu med zvezo NATO in nekdanjim jugoslovanskim vodstvom, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Poudaril je, da je oblikovanje novega sporazuma o namestitvi mednarodnih mirovnih sil na Kosovu nujno potrebno.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Za vzpostavitev partnerstva
13. 01. 2001 00.00
Indija, Rusija in Kitajska načrtujejo tristransko konferenco, na kateri bi sodelovali strokovnjaki s področja političnih znanosti in na kateri naj bi se dogovorili o morebitni vzpostavitvi strateškega partnerstva, je na novinarski konferenci po petkovih pogovorih predsednika kitajskega parlamenta Li Penga z indijskimi oblastmi sporočil tiskovni predstavnik indijskega zunanjega ministrstva.
Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna
12. 01. 2001 00.00
Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.
Putin in Alijev o Gorskem Karabahu
09. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin se je z azerbajdžanskim predsednikom Gejdarjem Alijevom pogovarjal o statusu Kaspijskega jezera in o konfliktu v Gorskem Karabahu. Pri tem je Putin poudaril, da si bo Rusija prizadevala za končanje spora med Armenijo in Azerbajdžanom o Gorskem Karabahu. Nerešeni spor ovira Rusijo pri razvoju odnosov z državami na severnem Kavkazu, je poudaril Putin.
Schroeder končal obisku pri Putinu
07. 01. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder si je zadnji dan zasebnega obiska pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu z ženo Doris ogledal več znamenitosti ruske prestolnice, ob robu obiska pa sta se politika pogovarjala tudi o političnih temah. Politični dialog naj bi se nadaljeval na naslednjih medvladnih pogovorih 9. in 10. januarja v Sankt Peterburgu.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.