rusija
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Putin in Jiang proti protiraketnemu ščitu
18. 07. 2000 12.34
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin sta danes v Pekingu podpisala deklaracijo proti ameriškemu protiraketnemu ščitu (NMD). Bistvo načrtovane vzpostavitve ameriškega protiraketnega ščita je v ''stremljenju po enostranski nadvladi na vojaškem področju,'' je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zapisano v deklaraciji. Oba predsednika sta mednarodno skupnost obenem pozvala, naj ukrepajo proti NMD.
Odslej neomejeno število izstrelitev
17. 07. 2000 08.43
Rusija in ZDA so se dogovorile o ukinitvi kvot, s katerimi so nadzirali število ameriških poslovnih satelitov, izstreljenih z uporabo ruskih nosilnih raket, je sporočila Ruska vesoljska agencija. Po dosedanjem dogovoru, ki bo potekel 31. decembra, ameriške družbe z ruskimi raketami ne smejo utiriti več kot 20 satelitov letno. Obe strani sta se med posvetovanji pred več tedni dogovorili, da sporazuma ne bosta obnovili in da bosta s sporočilom o spremembi počakali do izstrelitve ruskega modula Zvezda, ki so ga uspešno utirili v sredo. Kvote so vpeljali leta 1993 zaradi ameriške zaskrbljenosti, da bo Rusija ponudila utirjanje satelitov v orbito po cenah nižjih od tržnih, toda povpraševanje po poslovnih izstrelitvah je raslo in ruska nosilna raketa proton-K se je izkazala za eno najzanesljivejših na svetu. Rusija prejme za vsako izstrelitev s protonom-K približno 70 milijonov dolarjev, kar je v mejah tržnih cen.
Putin za partnerstvo s Kitajsko
16. 07. 2000 19.48
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru za ruske in kitajske medije povedal, da želi Rusija zgraditi ''strateško partnerstvo'' s Kitajsko. Glavna naloga Rusije v mednarodni skupnosti je ohranitev ravnotežja sil in interesov, je povedal Putin, ki bo jutri odpotoval na obisk na Kitajsko. Putin je še dejal, da morajo ''vodilne svetovne sile razviti temeljni načrt za skupni boj proti novim nevarnostim''.
Izstrelili satelita cluster-2
16. 07. 2000 15.01
Danes ob 14.40 po srednjeevropskem času so izstrelili sojuza U, ki ima dodatno stopnjo vrste fregat. Raketa je s seboj ponesla satelita, ki naj so ju utirili in imata oznako FM6 in FM7. Z enako raketo nameravajo 9. avgusta utiriti naslednji par takšnih satelitov.
Končana pogajanja o odškodninah
16. 07. 2000 14.32
S sklepno konferenco, podpisom ameriško-nemškega sporazuma in skupno izjavo se bodo jutri v Berlinu končala dolgotrajna pogajanja o izplačilu odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v času nacizma. Sklepno izjavo bodo podpisale vse pogajalske strani, ki so sodelovale na poldrugo leto trajajočih pogajanjih - poleg Poljske in Češke so bile v neposredna pogajanja vključene še Rusija, Belorusija in Ukrajina.
Ustanovili gibanje levice Rusija
15. 07. 2000 13.45
V ruski prestolnici je danes potekal ustanovni kongres gibanja levice Rusija, ki ga vodi predsednik ruske dume Genadij Seleznjov. Gibanje, ki naj bi bilo zaveznik Komunistične stranke v Rusiji, zastopa sodoben socializem.
Ivanov prispel v Peking
15. 07. 2000 12.20
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je prispel na obisk v Peking, kjer se bo s kitajskim kolegom Tangom Jiaxuanom pogovarjal o pripravah na obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina na Kitajskem. Kot je poudaril Ivanov, Rusija pripisuje obisku Putina na Kitajskem velik pomen, saj bosta med obiskom strani podpisali šest ali sedem pomembnih dokumentov.
Basajev napovedal obračun
14. 07. 2000 20.22
Ruski predsednik Vladimir Putin je zatrdil, da Rusija v nobenem primeru nikoli ne bo dovolila oblikovanje neodvisne čečenske države. Po mesecih molka pa se je znova oglasil Šamil Basajev, eden izmed najmočnejših voditeljev upornikov.
Nagrade za ruske športnike na OI
13. 07. 2000 08.03
Ruski športniki naj bi bili za uspehe na olimpijskih igrah v Sydneyju bogato nagrajeni. Predsednik ruskega olimpijskega komiteja Vitalij Smirnov je predlagal, da vsak športnik za osvojeno zlato medaljo prejme 50.000, za srebrno 20.000 in za bronasto 10.000 ameriških dolarjev. Smirnov pravi, da zneski niso previsoki, saj so nižji, kot denimo v ZDA ali pa v nekaterih državah naslednicah nekdanje Sovjetske zveze. Torkovega zasedanja ruskega olimpijskega komiteja se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Ivanov o načelih ruske zunanje politike
10. 07. 2000 19.29
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Moskvi predstavil načela ruske zunanje politike in ob tem osrednji pomen pripisal odnosom Rusije z EU in zvezo NATO. Hkrati je ponovil kritiko Moskve v zvezi s širitvijo zveze NATO na Vzhod in varnostno koncepcijo zveze, ki dopušča vojaške operacije tudi brez mandata Varnostnega sveta ZN. Poudaril je, da morajo biti po ruskih načelih ZN središče uravnavanja mednarodnih odnosov v 21. stoletju. Ivanov je še povedal, da bo Rusija izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti in da je pripravljena za nadaljnje jedrsko razoroževanje na osnovi dvostranskih sporazumov z ZDA. V skladu z načeli, ki jih je predstavil Ivanov, bo Rusija okrepila tudi odnose s Kitajsko, Indijo, Japonsko in Iranom ter prispevala k razrešitvi korejskega vprašanja. Cilj Rusije je sistem mednarodnih odnosov, v katerem bi se zrcalili različni interesi v svetu, je poudaril Ivanov in izjavil, da bo gospodarsko oslabljena Rusija z realistično, pragmatično in uravnoteženo zunanjo politiko potrdila položaj velesile. Ob tem je poudaril, da bo država, če bo potrebno, branila svoje nacionalne interese, in dodal, da Rusija noče niti ''nacionalnega egoizma'', ''niti izolacije'', ''niti napetosti''. Osrednja ideja ruske zunanjepolitične usmeritve, ki jo je nedavno odobril ruski predsednik Vladimir Putin, je ''zdravi pragmatizem''.
Putin o močni državi in reformah
08. 07. 2000 18.00
Ruski predsednik Vladimir Putin se je v prvem govoru pred obema domovoma parlamenta od izvolitve 26. marca danes znova izrekel za okrepljeno centralizirano državo in gospodarske reforme ter kritiziral nepravilnosti v državi. Dejal je, da bo svoje cilje tudi aktivno podpiral in poudaril, da poskuse gospodarskih in drugih reform v državi najbolj izničujejo neučinkovita uprava in šibka država. Poleg ''napredujoče zaostalosti'' je kot težavo navedel tudi možnost, da Rusija pade na raven držav tretjega sveta, kar bi okrepilo sivo ekonomijo in nekonkurenčnost Rusije na svetovnih trgih.
Carmina Slovenica na zborovski olimpiadi
07. 07. 2000 14.04
Avstrijski Linz se je spremenil v svetovno ''meko'' zborovske glasbe, saj bo od danes do 15. julija na I. zborovski olimpiadi nastopilo približno 18.000 pevcev, združenih v 350 zborov iz 60 držav. Pevski zbori so prispeli zu vseh koncev sveta, od Avstralije, Južne Amerike, Združenih držav Amerike, Južne Afrike in Kitajske do Evrope. Številčno so najmočneje zastopane Rusija s 44, Avstrija s 35 in Nemčija s 34 zbori. Zbor Carmina Slovenica iz Maribora bo z dirigentko Karmino Šilec kot poseben gost nastopil z gala koncertom, na katerem bo izvedel glasbenoscenski projekt Vampirabile. Projekt je doživel krst aprila letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. Karmina Šilec bo imela na olimpiadi tudi referat na temo Ženska in zborovska kreativnost.
Zaskrbljeni Rusi
06. 07. 2000 20.05
Potem ko je Rusija sporočila, da je vojna v Čečeniji končana, je bilo v 49 napadih upornikov ubitih kar 98 pripadnikov ruskih sil. Zaradi zaskrbljujočih vesti iz Kavkaza je ruski predsednik Vladimir Putin v severni Osetiji obiskal poveljstvo ruskih čet za Čečenijo.
Putin na obisku v severnem Kavkazu
05. 07. 2000 21.52
Ruski predsednik Vladimir Putin je nocoj prispel v Mozdok v severni Osetiji, kjer je rusko vojaško oporišče na severnem Kavkazu. Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, se bo Putin s sogovorniki pogovarjal o položaju v Čečeniji. Putin se bo predvidoma sestal z vodjo proruske uprave v tej severnokavkaški republiki Ahmadom Kadirevom, s predstavnikom Kremlja na Kavkazu, generalom Viktorjem Kazantsevom, ter s poveljnikom ruskih sil na severnem Kavkazu, generalom Genadijm Troševom.
Vrh za ''multipolarni svet''
05. 07. 2000 19.09
Rusija, Kitajska in tri srednjeazijske države članice Skupnosti neodvisnih držav (SND) so danes na vrhu v tadžikistanski prestolnici Dušanbeju pozvale k spoštovanju mednarodnih sporazumov o prekinitvi jedrskih poskusov in neširjenju jedrskega orožja. V skupni deklaraciji so se države t.i. šanghajske skupine zavzele za ''multipolarno svetovno ureditev'', s katero bi ohranili mednarodno stabilnost.
Rusija in Brazilija za sodelovanje v vesolju
02. 07. 2000 16.02
Brazilija in Rusija sta se odločili za sodelovanje pri razvoju vesoljskih opazovalnih sistemov in izstreljevanju satelitov, je sporočila brazilska vesoljska agencija. V izjavi za tisk so zapisali, da sta se za sodelovanje dogovorila ruski premier Mihail Kasjanov in brazilski podpredsednik Marco Maciel ob obisku slednjega v Moskvi. Med obiskom je prišlo tudi do srečanja med brazilsko in rusko delegacijo.
Rusija okrepila enote na meji z Gruzijo
25. 06. 2000 12.28
Rusija je svoje enote na jugu Čečenije na meji z Gruzijo okrepila s kakimi 300 vojaki, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko poveljstvo na Kavkazu.
Dini v Moskvi
24. 06. 2000 14.04
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini, ki trenutno predseduje ministrskemu svetu Sveta Evrope (SE), se je v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom pogovarjal o razmerah v Čečeniji. Ivanov je zatrdil, da želi Rusija vzdrževati dobre odnose s SE, saj meni, da je ta organizacija zelo pomembna pri izgradnji Evrope brez delitev. Na srečanju je sodeloval tudi generalni sekretar SE Walter Schwimmer, ki se je v zadnjih dveh dneh mudil na severnem Kavkazu. Vodstvo SE naj bi v ponedeljek odgovorilo na zahtevo parlamentarne skupščine SE, da bi Rusijo zaradi kršenja človekovih pravic izključili iz organizacije.
Poraz Moskve na zasedanju VS
23. 06. 2000 21.59
Rusija je danes na zasedanju Varnostnega sveta ZN doživela politični poraz, ko je želela poskrbeti, da bi se razprave o razmerah na Balkanu smel udeležiti tudi predstavnik Beograda pri ZN. Sedem od 15 članic VS je ruski predlog zavrnilo, štiri pa so se glasovanja vzdržale.
Kaj bo s kaznovanjem Miloševića?
19. 06. 2000 22.01
Tako zveza NATO kot Rusija sta danes zanikali poročanje New York Timesa o domnevnem iskanju eksila za jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, obtoženega vojnih zločinov. Ameriški časnik je namreč poročal, da naj bi ZDA iskale možnost, da bi Miloševiću, če bi ta prostovoljno odstopil, pustile nekaznovano oditi iz ZRJ.
Umik izraelskih sil z meje
19. 06. 2000 20.55
Varnostni svet Združenih narodov je včeraj potrdil umik izraelskih sil iz južnega Libanona, njihovo mesto pa naj bi zavzele mirovne sile ZN. VS je tudi sprejel predsedniško izjavo, s katero je potrdil mnenje generalnega sekretarja Kofija Annana, da se je izraelska vojska umaknila iz južnega Libanona. Izjava bi morala biti sprejeta že v nedeljo zjutraj, vendar je Rusija podprla stališče Libanona, češ da Izrael ni končal umika in zato zavrnila omenjeno izjavo. Po večurnih pogajanjih je Rusija privolila v nekoliko dopolnjeno besedilo, ki vključuje opozorilo ''o kršitvah po 16. juniju''. Predsedniška izjava mora biti za razliko od resolucije sprejeta soglasno.
Cohen na obisku v Moskvi
13. 06. 2000 17.11
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes sprejel ameriškega obrambnega ministra Williama Cohena. Putin je po pogovoru s Cohenom dejal, da je zadovoljen z odnosom med Rusijo in ZDA in ponovno predlagal, da bi državi skupaj razvili nov protiraketni obrambni sistem.
Jugoslovanski zunanjetrgovinski primanjkljaj
12. 06. 2000 08.12
Zunanjetrgovinski primanjkljaj Jugoslavije je znašal v maju 136 milijonov dolarjev, od začetka leta pa skupaj 917 milijonov dolarjev, je poročala agencija Beta, ki se sklicuje na najnovejše podatke jugoslovanskega zavoda za statistiko. Jugoslovanski izvoz je v prvih petih mesecih 2000 dosegel vrednost 656 milijonov dolarjev in je bil za 2,5 odstotka večji kot v primerjalnem obdobju lani, uvoz pa je bil večji za 30 odstotkov in je zanj Jugoslavija porabila 1,573 milijarde dolarjev. Skoraj polovica zunanjetrgovinske menjave ZRJ je dosežena z razvitimi državami, presežek pa je imela Jugoslavija z BiH oziroma z Republiko Srbsko ter z Makedonijo in Švico. Najbolj pomembne jugoslovanske zunanjetrgovinske partnerke so Nemčija, Italija, Rusija, BiH in Makedonija. Črna gora je v maju uvozila za 19 milijonov, izvozila pa za 6 milijonov dolarjev blaga. Uvoz te republike v prvih letošnjih petih mesecih je znašal 153 milijonov, izvoz pa 69 milijonov dolarjev.
Putin končal obisk v Italiji
06. 06. 2000 21.20
Ruski predsednik Vladimir Putin je končal dvodnevni obisk v Italiji, prvi obisk na tujem, odkar je tudi uradno postal predsednik. Putin se je med drugim srečal s papežem Janezom Pavlom II.
Ruski kotiček v Delavski knjižnici
06. 06. 2000 18.45
V četrtek, 8. junija, bodo v Delavski knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani odprli ruski kotiček z videoteko. Namenjen bo bralcem, ki jih zanimata ruska kultura in sodobno življenje v Rusiji. Na voljo bodo izbor ruskih revij in časopisov, televizijski sprejemnik s štirimi televizijskimi ruskimi satelitskimi programi in videooprema z izborom ruske filmske klasike.
Clinton pri ruskem predsedniku
04. 06. 2000 13.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in njegov ruski kolega Vladimir Putin sta danes v Kremlju začela glavne pogovore na vrhunskem srečanju.
Clinton prispel v Moskvo
03. 06. 2000 20.02
Ameriški predsednik Bill Clinton je popoldne prispel v Moskvo na prvo vrhunsko srečanje z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom, potem ko je bil slednji marca izvoljen za ruskega predsednika.
Rusija obtožuje Haaško sodišče
03. 06. 2000 11.03
Rusija je v petek v Varnostnem svetu obsodila haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ker se je odločilo, da ne bo preiskalo morebitnih zločinov, ki naj bi jih med lanskoletno vojaško operacijo zagrešila zveza NATO. Tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte je namreč v petek sporočila, da ''ni nobene podlage'' za začetek preiskave proti zvezi NATO.