rusija
Zlato za ameriške košarkarice
30. 09. 2000 00.00
Žensko košarkarsko moštvo ZDA je z zmago nad domačo reprezentanco Avstralije z rezultatom 76:54 osvojilo zlato medaljo.
Posredovanje ruske diplomacije v ZRJ?
30. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes izrazil pripravljenost ruske diplomacije, da pomaga pri razrešitvi spora o rezultatih nedeljskih volitev v ZRJ. Putin je izjavil, da je pripravljen v Beograd poslati zunanjega ministra Igorja Ivanova, da bi se ta pogovoril z vsemi stranmi, vpletenimi v spor, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Švedsko-ruski rokometni finale
29. 09. 2000 00.00
Finalistki moškega olimpijskega rokometnega turnirja sta Švedska in Rusija.
Djindjić pozval k splošni stavki
29. 09. 2000 00.00
V ZRJ so se sinoči nadaljevali protesti proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Na beograjskem Trgu republike se je zbralo približno 60.000 tisoč ljudi, ki želijo pripraviti oblasti v Beogradu do priznanja zmage opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na nedeljskih predsedniških volitvah v ZRJ, je poročal radio B2-92. Demonstracije so potekale tudi v drugih srbskih mestih, nadaljevale pa naj bi se tudi danes. V Nišu se je tako zborovanja udeležilo 20.000 pristašev opozicije, v Novem Sadu 10.000, v Čačku 15.000 ter v v Miloševićevem rojstnem kraju Požarevcu pa 10.000 ljudi. V središču Beograda je Vojislav Koštunica pozval k ponovitvi štetja volilnih lističev. DOS je zborovanje sklicala v okviru poziva k okrepitvi protestov zaradi ponarejenih izidov predsedniških volitev.
Preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ
28. 09. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes poudaril, da je treba preprečiti destabilizacijo razmer v ZRJ. Nestabilne razmere bi koristile samo tistim, ki nasprotujejo ohranitvi ZRJ in obnovitvi njenega položaja na mednarodnem prizorišču, je izjavil Ivanov. Rusija po besedah Ivanova vztraja tudi pri svobodnem izražanju volje jugoslovanskega naroda brez notranjih in zunanjih pritiskov.
Slovenci v četrtfinalu z Rusi
25. 09. 2000 00.00
Na olimpijskem rokometnem turnirju bo Slovenija v četrtfinalu igrala proti Rusiji, Nemčija se bo pomerila s Španijo, Egipt s Švedsko in Francija z ZR Jugoslavijo. Slovenski rokometaši so v zadnjem krogu v predtekmovalni skupini B na olimpijskih igrah v odločilni tekmi za uvrstitev v četrtfinale dosegli načrtovano zmago proti Tuniziji. Sama rokometna predstava proti aktualnim afriškim prvakom ni bila navdušujoča, zato pa so Slovenci dosegli svoj cilj in so pred novo najpomembnejšo tekmo na turnirju. Zmaga ali poraz v četrtfinalu namreč odloča o tem, ali se bo ekipa borila za medalje, ali pa le za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Nasprotnik Slovenije v torek četrtfinalu bo reprezentanca Rusije, drugouvrščeno moštvo z zadnjega svetovnega in evropskega prvenstva. Medtem, ko je bil razplet v slovenski skupini B načrtovan, je v skupini A, iz katere so bili nasprotniki Slovenije za četrtfinale, prišlo do presenečenja. Nemčija, ki je veljala za favorita v skupini, je po zmagah nad Rusijo in ZR Jugoslavijo namreč presenetljivo izgubila proti Egiptu. O prvem mestu v skupini je zato odločala prav zadnja tekma med Jugoslovani in Rusi, ki so jo slednji dobili brez večjih težav.
DB napovedala prekinitev sodelovanja
25. 09. 2000 00.00
Nemška Dresdner Bank je pred letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF)in Svetovne banke, ki se bo v češki prestolnici začelo jutri, napovedala prekinitev sodelovanja s francosko BNP Paribas banko na območju srednje in vzhodne Evrope.
Srečanje Putina in Schröderja v Moskvi
25. 09. 2000 00.00
Danes sta se v Moskvi srečala nemški kancler Gerhard Schröder in ruski predsednik Vladimir Putin. Pogovarjala sta se predvsem o ruskem dolgu in volitvah v ZR Jugoslaviji. Schröder je po pogovorih dejal, da so se prebivalci ZRJ odločili za demokratične spremembe.
Rusi slavili v sinhronih skokih
23. 09. 2000 00.00
Rusinji Vera Ilina in Julija Pakhalina sta osvojili zlato medaljo v sinhronih skokih v vodo s trimetrske deske. Kitajki Fu Mingxia in Guo Jingjing sta osvojili srebro, bron pa Ukrajinki Gana Sorokina in Olena Župina.
Plinovod za Kitajsko in Korejo
08. 09. 2000 00.00
Predstavniki Rusije, Kitajske in Južne Koreje so se dogovorili, da bodo njihovi strokovnjaki preučili možnosti o gradnji 2300 kilometrov dolgega plinovoda, ki bi z ruskega plinskega polja Koviktka pri Irkutsku dobavljal zemeljski plin za porabnike na Kitajskem in v Južni Koreji.
Tudi Kafelnikova ne bo v Sydney
06. 09. 2000 00.00
Ruski teniški igralec Jevgenij Kafelnikov se zaradi slabe trenutne forme ne namerava udeležiti olimpijskih iger v Sydneyju. Kafelnikov, ki je izgubil enostaven dvoboj proti Slovaku Dominiku Hrbatyju v tretjem krogu na Odprtem prvenstvu ZDA, ni letos dobil še nobenega naslova - kar je prvič po letu 1993. Če Kafelnikova ne bo v Sydney, bo v posamični konkurenci med moškimi izmed Rusov zaigral le Marat Safin, ki pa bi v primeru Kafelnikove odsotnosti ostal brez soigralaca na turnirju moških dvojic. "Moram biti realističen in reči, da sem trenutno daleč od prave forme in res ne vidim smisla v mojem odhodu v Sydney," je dejal Kafelnikov. Takšen odnos Kafelnikova do državne reprezentance je naletel na oster odmev v ruski športni javnosti. "Ima milijone dolarjev, svoje letalo, toda ko je potrebno nekaj narediti za domovino ga ni nikjer. Verjetno je že pozabil, kako smo mu pomagali, ko je bil še mlajši, mu plačevali vse stroške, nedavno pa celo prepričali rusko vlado, da mu je prodala zemljišče ob Črnem morju," je bil oster predsednik Ruskega olimpijskega komiteja Vitalij Smirnov. Že pred nekaj meseci je nastop na OI odpovedala tudi Ana Kurnikova. Kafelnikova odpoved nastopa na OI bi pomenila, da bi kot edini moški predstavnik nastopil Marat Safin. Rusija bi ostala tudi brez možnosti nastopa v dvojicah. Kljub pesimizmu pa ruski športni funkcionarji še niso vrgli puške v koruzo, kar se tiče nastopa Kafelnikova na OI 2000.
Konec japonsko-ruskega zasedanja
05. 09. 2000 00.00
Japonsko-rusko vrhunsko zasedanje, ki se je začelo v nedeljo, se je danes končalo, ne da bi ruski predsednik Vladimir Putin in japonski premier Joširo Mori dosegla rešitev vprašanja Kurilskih otokov, vendar pa sta podpisala skupno izjavo, v kateri izražata namen nadaljevati pogajanja o tem.
Inflacija v Rusiji se umirja
04. 09. 2000 00.00
Avgusta se je stopnja inflacije v Rusiji povečala za en odstotek, kar v primerjavi s prejšnjimi meseci kaže na postopno umirjanje inflacije v tej državi. Julija se je inflacija povečala za 1,8 odstotka, junija pa za 2,6 odstotka in se tako avgusta ustalila na 12,6 odstotka.
Težave ruskega vesoljskega programa
31. 08. 2000 00.00
Namestnik vodje uprave oblikovanja zveznih vesoljskih programov ruske letalsko-vesoljske agencije Rosaviakosmos Vladimir Umnikov je na 3. mednarodnem letalsko-vesoljskem kongresu v Moskvi izjavil, da bo prihodnje leto iz proračunskih sredstev za celoten ruski vesoljski program namesto 8,376 milijarde rubljev namenjenih vsega 3,497 milijarde rubljev. Stroški Rusije samo za sestavljanje Mednarodne vesoljske postaje (MVP) dosegajo približno tri milijarde rubljev (108,3 milijona dolarjev) letno. Zato se lahko zgodi, da bo Rusija naslednji mesec izjavila, da pri sestavljanju MVP ne bo več zmožna sodelovati kot partner ZDA. Tako se lahko zgodi, da bo Rusija pri MVP sodelovala le še kot poddobavitelj in bo izgubila pravico do uporabe virov MVP. Umnikov je povedal, da je življenski rok 34-ih od 44-ih ruskih poslovnih in znanstvenih satelitov že potekel. Zato so ogroženi sistemi za zveze, televizijo, meteorologijo in raziskovanje naravnih bogastev Rusije. Če bodo morali uporabljati podatke tujih satelitov, bo zanje treba plačati od 350 do 400 milijonov dolarjev letno ali trikrat več kot daje država za celotno vesoljsko dejavnost Rusije. Umnikov je poudaril, da na mednarodnem trgu vesoljskih uslug za Rusijo nastaja podoben položaj. Država razpolaga s 50 odstotki svetovnih industrijsko-proizvodnih zmogljivosti potrebnih za vesoljsko dejavnost, toda po besedah Umnika njena raketno vesoljska panoga na tem trgu sodeluje z manj kot tremi odstotki.
Dvig Kurska šele prihodnje leto
23. 08. 2000 00.00
Rusija danes žaluje za 118 mornarji potopljene jedrske podmornice v Barentsovem morju. Vlada v Moskvi bo vsaki družini umrlega mornarja nakazala 7000 ameriških dolarjev, oziroma nekaj več kot poldrugi milijon slovenskih tolarjev. Svojci umrlih mornarjev se danes niso udeležili dneva žalovanja, ki ga je razglasil ruski predsednik Vladimir Putin, saj želijo, da bi še pred žalovanjem iz Barentsovega morja potegnili posmrtne ostanke umrlih. Dopoldne pa se je ob tihomorskem polotoku Kamčatka zgodila nova nesreča na eni od ruskih vojaških ladij, kar še bolj priča o tem, da so razmere v ruski mornarici več kot porazne. Načelnik generalštaba ruske mornarice Viktor Kravčenko je danes zanikal informacije ruskih meteorologov o občutnem povečanju stopnje radioaktivnega sevanja v Barentsovem morju.
Rusija potrdila smrt vseh mornarjev
21. 08. 2000 00.00
Vsi mornarji na ruski podmornici Kursk so mrtvi, saj je vsa notranjost podmornice poplavljena, je danes potrdilo poveljstvo severne flote ruske vojaške mornarice. Ruska televizija RTR pa je poročala, da so v devetem prekatu podmornice v bližini hermetično zaprtega prostora pri izhodu odkrili prvo truplo mornarja. Ruska vlada je pred tem zaprosila Norveško za pomoč pri reševanju trupel 118 članov posadke Kurska, ki že devet dni leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Kot je sporočilo norveško zunanje ministrstvo, so ruske oblasti opozorile, da je treba trupla čimprej potegniti iz podmornice. Za izvedbo tovrstne akcije pa po ruskem mnenju pridejo v poštev le norveški in britanski potapljači. Norveški potapljači, ki so se danes spustili do potopljene ruske jedrske podmornice Kursk v Barentsovem morju, so v deveti prekat podmornice namestili kamero, je v pogovoru za televizijo ORT dejal tiskovni predstavnik ruske Severne flote Vladimir Navrocki.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Začel se je tretji poskus reševanja posadke
16. 08. 2000 00.00
Ruska mornarica je davi začela tretji poskus reševanja 116 članov posadke ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je v nedeljo potopila v Barentsovem morju. V reševalni kapsuli so prvič tudi reševalci.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Položaj na podmornici je kritičen
16. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v prvi izjavi po nesreči dejal, da je položaj na ruski jedrski podmornici Kursk s 116 člani posadke na krovu "resen in kritičen". Za rešitev posadke na podmornici je bilo vse storjeno, je dejal Putin, ki je na počitnicah v letovišču Soči ob Črnem morju.
Nov bližnjevzhodni vrh v Septembru
15. 08. 2000 00.00
Palestinski predsednik Jaser Arafat po današnjih pogovorih z vietnamskim predsednikom Tranom Ducom Luongom ni izključil novega sklica bližnjevzhodnega vrha v prihodnjem mesecu. Ob tem je ponovil, da 13. september še vedno ostaja datum, ko nameravajo razglasiti neodvisno državo. Na vprašanje novinarjev, kako verjetna je možnost, da bo prišlo do novega bližnjevzhodnega vrha še pred razglasitvijo palestinske države, je izrazil upanje, da bodo posredovali EU, ameriška administracija, Rusija, arabske države, Kitajska in Japonska.
Putin podprl ustanovitev palestinske države
11. 08. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Moskvi dejal, da je Rusija vedno podpirala legitimno pravico palestinskega naroda do ustanovitve lastne države.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Angleži boljši od Slovencev
10. 08. 2000 00.00
Slovenska kadetska košarkarska reprezentanca je v svoji drugi tekmi predkroga kvalifikacij za evropsko prvenstvo včeraj doživela prvi poraz. V Kranju jo je s 84:77 (35:42) premagala Anglija. V drugi tekmi je Rusija premagala Češko s 64:47 (30:23). Na lestvici z dvema zmagama vodi Anglija, Slovenija in Rusija pa sta zmagali enkrat.
Slovenija visoko premagala Ciper
09. 08. 2000 00.00
Slovenska košarkarska reprezentanca je v prvem krogu kvalifikacije za kadetsko evropsko prvenstvo (EP) v Kranju visoko premagala Ciper 82:45 (42:28). V drugi tekmi je Anglija po podaljšku premagala Češko z 71:66 (63:63, 32:38), prosta pa je bila Rusija.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 13.29
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 00.00
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Slovesnost ob Ruski kapelici pod Vršičem
30. 07. 2000 18.22
Pri Ruski kapelici pod Vršičem je bila dopoldne tradicionalna slovesnost v spomin na umrle ruske vojake, ujetnike v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz. Slovesnosti so se med drugim udeležili predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk, podpredsednica DZ Eda Okretič-Salmič, zunanji minister Lojze Peterle, minister za šolstvo in šport Lovro Šturm, pravosodna ministrica Barbara Brezigar, ljubljanska županja Vika Potočnik, apostolski nuncij Edmond Farhat, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, ruska parlamentarna delegacija pod vodstvom podpredsednika dume Vladimirja Lukina, ki končuje večdnevni obisk v naši državi, ter delegacija ruske pravoslavne cerkve. Vence ob spominsko obeležje so položili slovenski premier Bajuk, ruska delegacija in predstavniki Društva Slovenija-Rusija.
Cohen za izgradnjo protiraketnega ščita
26. 07. 2000 11.22
Ameriški obrambni minister William Cohen je včeraj na razpravi v odboru za oborožene sile v ameriškem senatu dejal, da se morajo ZDA zavarovati pred možnimi raketnimi napadi držav, kot sta Severna Koreja in Iran, in obenem poudaril, da za uresničitev načrtov o protiraketnem ščitu ZDA (NMD) potrebujejo podporo držav članic zveze NATO. Prav tako pa si ZDA ne želijo ustvariti novih problemov z Rusijo, je še dodal Cohen.
Rusi dobili odlog plačila dolga
23. 07. 2000 12.23
Nemška vlada se je odločila, da bo Rusiji reprogramirala dolgove v višini 3,8 milijarde dolarjev. Dolg izhaja iz obdobja Sovjetske zveze, povrnjen pa naj bi bil do konca leta 1999. Po odločitvi nemške vlade bo Rusiji plačilo dolga omogočeno do leta 2016.