rusija
Schroeder končal obisku pri Putinu
07. 01. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schroeder si je zadnji dan zasebnega obiska pri ruskem predsedniku Vladimirju Putinu z ženo Doris ogledal več znamenitosti ruske prestolnice, ob robu obiska pa sta se politika pogovarjala tudi o političnih temah. Politični dialog naj bi se nadaljeval na naslednjih medvladnih pogovorih 9. in 10. januarja v Sankt Peterburgu.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Predbožično vzdušje med pravoslavci
06. 01. 2001 00.00
Pravoslavci po vsem svetu jutri slavijo božič. Ruski in moskovski patriarh Aleksij II. je v božični poslanici pravoslavne vernike pozval, naj na prihodnost gledajo z upanjem in vero ter dodal, da se bosta ruska cerkev in vsa Rusija v 21. stoletju okrepili. Srbski patriarh Pavle pa bo drevi v eni izmed beograjskih cerkva vodil posebno božično liturgijo, jutri pa bodo v vseh srbskih pravoslavnih cerkvah prebrali patriarhovo tradicionalno božično poslanico.
Shalikashvili priporočil podpis CTBT
06. 01. 2001 00.00
Nekdanji poveljnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske general John Shalikashvili je v obsežni študiji, ki jo je eno leto oblikoval na prošnjo predsednika Billa Clintona, priporočil, da ZDA ratificirajo Sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki so jo republikanci v senatu s tesnim izidom 51:48 zavrnili oktobra 1999.
Poljska proti namestitvi ruskega jedrskega orožja v Kaliningradu
05. 01. 2001 00.00
Poljski obrambni minister Bronislaw Komorowski je glede špekulacij o ruskem nameščanju jedrskega orožja v Kaliningradu ob Baltskem morju danes na poljskem radiu dejal, da je ta ruska enklava prekomerno oborožena. Po mnenju poljske vlade je število ruskih oboroženih sil na tem območju ob meji s severovzhodnim delom Poljske pretirano za prave in realne obrambne potrebe, je pojasnil Komorowski.
Rusija tretja največja izvoznica orožja na svetu
03. 01. 2001 00.00
Rusija je v minulem letu z izvozom orožja zaslužila približno 4,3 milijarde dolarjev, je, sklicujoč se na začasne vladne podatke, poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Rusija je tako kot v zadnjih desetih letih ohranila položaj tretjega največjega izvoznika orožja na svetu.
Velika Britanija razvija elektronsko bombo
02. 01. 2001 00.00
Britanski strokovnjaki so razvili novo orožje, s katerim je mogoče blokirati celotno elektroniko in sistem poveljevanja nasprotne strani. Orožje, znano tudi pod imenom elektronska bomba (E-bomba), je pravzaprav odgovor na odkritje, da je Rusija že precej napredovala pri razvoju tovrstnega vojaškega sistema. Razvoj E-bombe sega še v čase bivše Sovjetske zveze, Rusija pa je nato omenjeno orožje povsem izpopolnila in naj bi bila trenutno edina država na svetu, ki razpolaga s tako učinkovito tehniko. Velika Britanija razpolaga celo z informacijami svojih vohunov, da bi se do ruske E-bombe utegnila dokopati Irska republikanska armada, ki bi z njo lahko blokirala elektronske sisteme v londonskem Cityju.
Čigav bo Tempeljski grič?
30. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je v včeraj dejal, da ne bo podpisal mirovnega sporazuma, ki predvideva palestinsko suverenost nad Tempeljskim gričem . Ta sicer velja za sveti kraj tako za Izraelce kot Palestince.
Rusija zavrača mirovna pogajanja
28. 12. 2000 00.00
Rusko državno vodstvo je po najnovejšem samostojnem prizadevanju nekaterih ruskih poslancev, ki so minuli konec tedna s čečenskimi parlamentarci preučevali možnosti za začetek mirovnih pogajanj, zavrnilo vse možnosti, da bi konflikt v Čečeniji lahko rešili s pogajanji. "Tovrstna pogajanja so nesmiselna in nelegitimna," je danes v Moskvi za rusko tiskovno agencijo Interfax izjavil namestnik predstavnika ruskega predsednika za južno Rusijo, general Vladimir Bokovikov.
Sprejet dogovor o vojaškem sodelovanju
28. 12. 2000 00.00
Iranska in ruska stran sta sporočili, da sta sprejeli dogovor o širšem vojaškem sodelovanju in preklicali veljavnost rusko-ameriškega sporazuma iz leta 1995, ki je prepovedoval Moskvi prodajo konvencionalnega orožja Iranu.
ZRJ in Rusija za okrepitev sodelovanja
27. 12. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in Rusija želita po spremembah v ZRJ okrepiti sodelovanje, sta po današnjem srečanju v Beogradu izjavila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik ruske dume Genadij Seleznjov. "Demokratične spremembe v ZRJ in vrnitev države v mednarodne organizacije odpirajo možnosti za izboljšanje sodelovanja na vseh področjih," so po srečanju sporočili kabineta jugoslovanskega predsednika. Koštunica in Seleznjov sta obenem podprla ozemeljsko celovitost ZRJ in polno spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244.
Hokejisti jutri na turnirju
26. 12. 2000 00.00
Slovenska hokejska reprezentanca bo v dneh pred novoletnimi prazniki nastopila na močnem mednarodnem turnirju Mont Blanc v zimskošportnih središčih v francoskih Alpah. Prireditelji so poleg domače reprezentance, s katero se je Slovenija nazadnje srečala pred dvema letoma na kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na SP skupine A, in Slovenije, povabili tudi reprezentanci Slovaške in Rusije. Slovenija se bo 27. decembra pomerila z domačini, sledili pa bosta še tekmi z Rusijo in Slovaško.
Višja rast bruto domačega proizvoda
25. 12. 2000 00.00
Rusija bo letos zabeležila višjo rast bruto domačega proizvoda, kot je bilo sprva pričakovano. Po poročanju ruske tiskovne agencije Itar- Tass je ruski minister za gospodarski razvoj in trgovino German Gref izjavil, da bo letna rast presegla tudi najbolj optimistična pričakovanja, in napovedal 7,6-odstotno rast.
Za uvoz jedrskih odpadkov
21. 12. 2000 00.00
Poslanci dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, so v prvem branju potrdili sporen predlog zakona, ki dovoljuje uvoz jedrskih odpadkov v Rusijo. Predlog je podprlo 319 poslancev, z njim se jih ni strinjalo 38, šest pa se jih je glasovanja vzdržalo. Ta predlog zakona je dopolnilo k zakonu o varstvu okolja iz leta 1991, ki je prepovedoval uvoz jedrskih odpadkov. Po besedah ruskega ministrstva za jedrsko energijo bo Rusija na podlagi omenjenega predloga zakona zaslužila več milijard ameriških dolarjev.
Palestinska resolucija pogorela v Varnostnem svetu
19. 12. 2000 00.00
Palestinska zahteva, da Združeni narodi čimprej pošljejo vsaj neoborožene mednarodne opazovalce na krizna območja v Izraelu, v Varnostnem svetu ZN ni dobila pozitivnega odziva. Čeprav je za resolucijo o napotitvi 2000 opazovalcev v Izrael glasovalo osem članic 15-članskega VS, pa to ni bilo dovolj, saj bi bil potreben vsaj še en glas.
Za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki
16. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je med uradnim obiskom na Kubi včeraj poudaril, da si Rusija prizadeva za aktivnejšo vlogo v Latinski Ameriki. "Obisk na Kubi je prvi korak k vzpostavitvi zunanjepolitičnih prizadevanj med Rusko federacijo in državami Latinske Amerike. Veliko držav želi videti aktivno rusko vlogo v mednarodnih zadevah," je Putin povedal na novinarski konferenci v Havani po vnovičnem srečanju s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom.
Kuba in Rusija o oživiti odnosov
15. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov kubanski gostitelj Fidel Castro sta med današnjim srečanjem v Havani izrazila željo po vnovični oživitvi odnosov med državama, in sicer na raven iz časa nekdanje Sovjetske zveze. Voditelja sta ob tem podpisala skupno izjavo, v kateri sta poudarila zavezanost načelom Združenih narodov, obsodila mednarodni terorizem in izrazila zadovoljstvo z ravnijo rusko-kubanskih političnih pogovorov. Predstavniki obeh strani so ob tem podpisali tudi več sporazumov o krepitvi sodelovanja.
Dokočna ustavitev nuklearke v Černobilu
13. 12. 2000 00.00
Zadnji delujoči jedrski reaktor v Černobilu naj bi dokončno ustavili v petek, 15. decembra. Ukrajinski predsednik Leonid Kučma je sicer pred dnevi zahodnim državam očital, da preveč zavlačujejo z obljubljeno finančno pomočjo za zaprtje jedrske elektrarne, kljub temu pa bo Ukrajina svojo besedo držala in reaktor res zaprla. Pomoč, ki jo je Ukrajini ponudila skupina sedmih industrijsko najbolj razvitih držav G-7, naj bi v državi porabili za izgradnjo nadomestnih reaktorjev v jedrskih elektrarnah Rovno in Hmelnicki. Podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Joachim Jahncke je obljubil, da bo banka Ukrajini stala ob strani tudi po zaprtju černobilske nuklearke. Samo nekaj dni pred zaprtjem naj bi na doslej še delujočem reaktorju opravili še zadnje preizkuse, v okviru katerih bo reaktor deloval s petodstotno zmogljivostjo.
Izidi evropskega rokometnega prvenstva
13. 12. 2000 00.00
Izidi 4. kroga ženskega evropskega rokometnega prvenstva v Romuniji in lestvice:
Mednarodna konferenca o Kosovu
12. 12. 2000 00.00
Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Richard Holbrooke je danes zahteval sklic mednarodne konference za Kosovo, podobno mirovnim pogajanjem za BiH v Daytonu. Holbrooke je dejal, da bi morale beograjske oblasti in zastopniki kosovskih Albancev podpisati pogodbo o prihodnjem statusu Kosova pod mednarodnim nadzorom, pred takšno mednarodno konferenco pa bi morali na Kosovu organizirati nove volitve.
Putin jutri na Kubo
12. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin bo od jutri do 17. decembra na obisku na Kubi, kjer bo izpostavil predvsem gospodarski vidik pred časom prekinjenega sodelovanja med državama. Putin bo med svojim obiskom izpostavil pomen Kube otoka kot trga za rusko tehnologijo, opremo in surovine, pa tudi geografsko lego otoka, ki bi bila primerna za tranzitni center za ruski zračni in pomorski promet. Kot je za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass povedal visoki ruski predstavnik, bodo pogovori predvidoma težavni, saj sta državi leta 1991 za dalj časa prekinili gospodarske stike.
Srečanje Picule in Ivanova
05. 12. 2000 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Rusijo, se je v Moskvi sestal z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom. Osrednjo pozornost sta namenila povečanju političnega in gospodarskega sodelovanja med državama. Picula je v Moskvo prenesel tudi vabilo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj v prihodnosti obišče Hrvaško.
Rusija med prvimi v izkopavanju zlata
03. 12. 2000 00.00
Rusija je v izkopavanju zlata trenutno na šestem mestu v svetu. Po besedah direktorja enega od ruskih rudnikov zlata Vladimirja Polivanova, naj bi ruski rudarji letos izkopali od 110 do 118 ton zlata.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Zjuganov kritizira Putina
02. 12. 2000 00.00
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu očital, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub. Hkrati je pozval k vzpostavitvi demokracije po sovjetskem vzoru. Putin je dokazal, da od svoje izvolitve marca lani ni izpolnil pričakovanj ljudi, je v uvodnem govoru na otvoritvi dvodnevnega kongresa komunistične stranke v Moskvi dejal Zjuganov. Dejal je še, da sedanja ruska vlada še z večjo vnemo od prejšnje "pleše po glasbi, ki jo igra Mednarodni denarni sklad (IMF)." Putin se na oblasti lahko obdrži le zaradi visokih cen nafte na svetovnem trgu, meni Zjuganov. V času predsednikovanja Borisa Jelcina sta namreč Rusija in IMF julija 1999 sklenila pogodbo, ki je predvidevala ruski najem posojil v višini 4,5 milijarde ameriških dolarjev, vendar je IMF izplačilo kreditov začasno ustavil, saj je ocenil, da Rusija ni dovolj hitro izvajala gospodarskih reform.
Hrvaška 140. članica WTO
30. 11. 2000 00.00
Hrvaška je danes uradno postala 140. članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki ureja pravila mednarodne trgovine. Zagreb je WTO že 31. oktobra obvestil, da je ratificiral sporazum z organizacijo, danes pa je dokument stopil v veljavo.
Enotna rusko-beloruska valuta
30. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki se je danes v Minsku udeležil otvoritvenega zasedanja vrhovnega državnega sveta rusko-beloruske unije, je ruski vladi naložil, naj podpiše sporazum z Belorusijo o uvedbi enotne valute. Putin se je srečal tudi z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom, ki se še posebej zavzema za tesnejšo povezanost obeh držav. Putin je na zasedanju vrhovnega državnega sveta sicer dejal, da je udejanjenje rusko-beloruske unije zelo občutljiv proces, ki ne more potekati brez privolitve javnosti. Potrebno je razpršiti bojazni ljudi, da bi ob vzpostavitvi unije prišlo do krnitve suverenosti. Zadev ne gre zavlačevati, pa tudi preuranjenih odločitev ne gre sprejemati, je prepričan ruski predsednik. Rusija je kljub negodovanju Belorusije doslej odlašala z uvedbo skupne denarne enote, med drugim zaradi visoke inflacije, nereformiranega gospodarstva in velike revščine v Belorusiji. V skladu s sporazumom o denarni uniji naj bi Belorusija do leta 2008 uvedla ruski rubelj kot svojo uradno valuto, sicer pa naj bi ga v poslovanju začeli uporabljati že 1. januarja 2005.
Predlog odprave embarga na orožje proti ZRJ
30. 11. 2000 00.00
Rusija je včeraj v Varnostnem svetu ZN vložila predlog resolucije za odpravo embarga na orožje, ki je bil proti ZRJ uveden marca 1998. V skladu s predlogom bi embargo ostal v veljavi za orožje, ki ne bi bilo namenjeno jugoslovanskim oblastem. Francija in Velika Britanija sta ob tem poudarili, da vlada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice ni zahtevala odprave embarga na orožje, medtem ko je Kitajska ruski predlog podprla.
Sklepni dan srečanja OVSE
28. 11. 2000 00.00
Na Dunaju se danes nadaljuje ministrsko srečanje držav članic Organizacije za varnost in sodelovaje v Evropi (OVSE). Delegacije 55 držav udeleženk dvodnevnega ministrskega zasedanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na Dunaju se dopoldne še vedno pogajajo o besedilu sklepnega dokumenta. Rusija namreč nasprotuje več odstavkom besedila, ki zadevajo Kavkaz, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na diplomatske vire.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.