rusije
Humanitarni koordinator o Iraku
20. 10. 2000 00.00
Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je na novinarski konferenci v New Yorku opisal položaj v Iraku, za katerega že deset let veljajo mednarodne sankcije. Myat je pozval k čimprejšnji sprostitvi 2,2 milijarde dolarjev vrednih pogodb iz Programa nafta za hrano, po katerem lahko Irak izvaža nafto, denar od prodaje pa pod nadzorom OZN nato porabi za hrano in zdravila. Za veliko večino zaostalih pogodb so odgovorne ZDA, ki trdijo, da lahko blago služi v drugačne kot le humanitarne namene. Myat je izrazil prepričanje, da je program razdeljevanja hrane v Iraku sicer med najboljšimi na svetu in hrana pride do tistih, ki jo potrebujejo, vendar ljudem primanjkuje vseh drugih dobrin. Iračani zato hrano prodajajo na črnem trgu, da bi dobili denar za obleko in obutev.
Arafat in Barak pristala na udeležbo na vrhu
14. 10. 2000 00.00
Medtem ko se izraelsko-palestinski spopadi nadaljujejo - sinoči so izraelski vojaki v Hebronu ubili še enega Palestinca - je ameriški predsednik Bill Clinton sinoči izjavil, da bi lahko po zaslugi intenzivnih diplomatskih prizadevanj kmalu dosegli rešitev krize. "Rezultate bi lahko dosegli v prihodnjih nekaj urah, zelo trdo delamo, da bi nam to uspelo," je zatrdil Clinton.
Rusija in Grčija naj uskladita politiko do ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Grčija in Rusija bi morali izrabiti svojo vlogo kot tradicionalni zaveznici ZRJ v sodelovanju z novim vodstvom v Beogradu in s širšo regijo, je danes dejal ruski zunanji minister Igor Ivanov.
Eksploziji terjali dve žrtvi
06. 10. 2000 00.00
V štirih eksplozijah bomb, do katerih je prišlo danes okoli 16. na jugu Rusije v regiji Stavropol, sta umrli dve osebi, najmanj 20 ljudi pa je bilo ranjenih.
Bo Rusija na srečanju kontaktne skupine?
05. 10. 2000 00.00
Rusko zunanje ministrstvo še ni želelo potrditi ruske udeležbe na prihodnjem srečanju kontaktne skupine, na katerem bi govorili o položaju v ZRJ. Ameriški State Department je včeraj napovedal, da naj bi skupina razpravljala o krizi v ZRJ še ta konec tedna, vse pa naj bi bilo odvisno od morebitnega sodelovanja Rusije. V kontaktni skupini so poleg ZDA in Rusije še Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija.
Putin za kompromis med Indijo in Pakistanom
04. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v okviru uradnega obiska v Indiji v današnjem nastopu v indijskem parlamentu pozval Indijo in Pakistan, da končno najdeta kompromisno rešitev za spor glede Kašmirja. Ob tem je zahteval, naj v celoti spoštujeta nadzorno črto, ki ločuje to ozemlje na dva dela.
Sporazum Rusije in Indije o strateškem partnerstvu
03. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in indijski premier Atal Behari Vajpayee sta danes v New Delhiju podpisala sporazum o strateškem partnerstvu, ki bo okrepil odnose med državama. Poleg tega dokumenta, ki bo dvignil odnose na novo raven, sta državi podpisali še vrsto drugih sporazumov o sodelovanju na področju obrambe, jedrske energije, trgovine, znanosti in tehnologije.
ZDA podpirajo opozicijo
03. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Jacka Siewertaje ZDA podpirajo odločitev srbske opozicije, da se ne udeleži drugega kroga predsedniških volitev v ZRJ, ker je predsednik Slobodan Milošević izgubil že v prvem krogu in mora priznati poraz. Kot je povedal Siewert, je ameriško stališče glede Miloševića jasno in sicer, da sodi v Haag, da mora oditi z oblasti in iz Srbije na mednarodno sodišče v Haag.
Zlato ritmičnim telovadkam Rusije
30. 09. 2000 00.00
Zmagovalke moštvenega tekmovanja v ritmični gimnastiki na olimpijskih igrah v Sydneyju so ruske telo vadke.
Slovenci v četrtfinalu z Rusi
25. 09. 2000 00.00
Na olimpijskem rokometnem turnirju bo Slovenija v četrtfinalu igrala proti Rusiji, Nemčija se bo pomerila s Španijo, Egipt s Švedsko in Francija z ZR Jugoslavijo. Slovenski rokometaši so v zadnjem krogu v predtekmovalni skupini B na olimpijskih igrah v odločilni tekmi za uvrstitev v četrtfinale dosegli načrtovano zmago proti Tuniziji. Sama rokometna predstava proti aktualnim afriškim prvakom ni bila navdušujoča, zato pa so Slovenci dosegli svoj cilj in so pred novo najpomembnejšo tekmo na turnirju. Zmaga ali poraz v četrtfinalu namreč odloča o tem, ali se bo ekipa borila za medalje, ali pa le za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Nasprotnik Slovenije v torek četrtfinalu bo reprezentanca Rusije, drugouvrščeno moštvo z zadnjega svetovnega in evropskega prvenstva. Medtem, ko je bil razplet v slovenski skupini B načrtovan, je v skupini A, iz katere so bili nasprotniki Slovenije za četrtfinale, prišlo do presenečenja. Nemčija, ki je veljala za favorita v skupini, je po zmagah nad Rusijo in ZR Jugoslavijo namreč presenetljivo izgubila proti Egiptu. O prvem mestu v skupini je zato odločala prav zadnja tekma med Jugoslovani in Rusi, ki so jo slednji dobili brez večjih težav.
Ruski atleti favoriti v Šiški
20. 09. 2000 00.00
Sobotno popoldne bo na stadionu v Šiški kljub olimpijskim igram namenjeno finalu evropskega pokala klubskih državnih prvakov v mladinski konkurenci. V najkakovostnejši moški skupini A bo naslov ekipnega prvaka Evrope branila vrsta Lutch iz Moskve, ki je lani v Franciji zmagala z 31 točkami naskoka pred poljskim prvakom SKRA iz Varšave. V ženski mladinski konkurenci so v skupini B favoritinje lanske prvakinje Rusije, ekipa N.O. iz St.Petersburga. Slovenijo bosta zastopali ekipi ŽAK-MASS v moški konkurenci, v ženski pa AK Olimpija.
V Rusiji našli najstarejši zapis
10. 09. 2000 00.00
Ruski arheologi so pod vodstvom Valentina Janina v mestu Novgorod na zahodu Rusije našli tri povoskane pisalne tablice, na katerih so zapisani Psalmi številka 75, 76 in 67. Ker je čas njihovega nastanka najverjetneje nekje v prvi četrtini 11. stoletja, gre za najstarejše zapise v Rusiji, medtem ko kopija krščanskega evangelija, ki je doslej veljala za najstarejši najdeni zapis v Rusiji, izvira iz leta 1056.
Člani VS podprli reforme
08. 09. 2000 00.00
Voditelji držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na seji med vrhom tisočletja v New Yorku sprejeli izjavo v kateri so izrazili potrebo po utrditvi osrednje vloge ZN v mirovnih operacijah in se strinjali, da so glede izvajanja teh potrebne korenite reforme. Delovno gradivo za voditelje 15 držav je bilo poročilo skupine strokovnjakov, ki so po naročilu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana izpostavili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave glede mirovnih operacij.
Plinovod za Kitajsko in Korejo
08. 09. 2000 00.00
Predstavniki Rusije, Kitajske in Južne Koreje so se dogovorili, da bodo njihovi strokovnjaki preučili možnosti o gradnji 2300 kilometrov dolgega plinovoda, ki bi z ruskega plinskega polja Koviktka pri Irkutsku dobavljal zemeljski plin za porabnike na Kitajskem in v Južni Koreji.
Konec japonsko-ruskega zasedanja
05. 09. 2000 00.00
Japonsko-rusko vrhunsko zasedanje, ki se je začelo v nedeljo, se je danes končalo, ne da bi ruski predsednik Vladimir Putin in japonski premier Joširo Mori dosegla rešitev vprašanja Kurilskih otokov, vendar pa sta podpisala skupno izjavo, v kateri izražata namen nadaljevati pogajanja o tem.
Volitve v ZRJ bodo opazovali Rusi, Indijci in Kitajci
02. 09. 2000 00.00
Predsednik zunanjepolitičnega odbora spodnjega doma skupščine ZRJ in predsednik Jugoslovanske levice (JUL) Ljubiša Ristić je danes napovedal prihod tujih opazovalcev na volitve v Jugoslaviji, ki bodo 24. septembra, je poročal Radio Indeks. "Uradni" opazovalci naj bi prišli iz Rusije, Indije in Kitajske, kot gosti pa tudi predstavniki številni predstavniki parlamentov in vlad iz sveta. Ristić je pojasnil, da bodo gosti vidne osebnosti iz mnogih držav, celo iz držav članic zveze NATO, ki so bombardirale ZRJ
Težave ruskega vesoljskega programa
31. 08. 2000 00.00
Namestnik vodje uprave oblikovanja zveznih vesoljskih programov ruske letalsko-vesoljske agencije Rosaviakosmos Vladimir Umnikov je na 3. mednarodnem letalsko-vesoljskem kongresu v Moskvi izjavil, da bo prihodnje leto iz proračunskih sredstev za celoten ruski vesoljski program namesto 8,376 milijarde rubljev namenjenih vsega 3,497 milijarde rubljev. Stroški Rusije samo za sestavljanje Mednarodne vesoljske postaje (MVP) dosegajo približno tri milijarde rubljev (108,3 milijona dolarjev) letno. Zato se lahko zgodi, da bo Rusija naslednji mesec izjavila, da pri sestavljanju MVP ne bo več zmožna sodelovati kot partner ZDA. Tako se lahko zgodi, da bo Rusija pri MVP sodelovala le še kot poddobavitelj in bo izgubila pravico do uporabe virov MVP. Umnikov je povedal, da je življenski rok 34-ih od 44-ih ruskih poslovnih in znanstvenih satelitov že potekel. Zato so ogroženi sistemi za zveze, televizijo, meteorologijo in raziskovanje naravnih bogastev Rusije. Če bodo morali uporabljati podatke tujih satelitov, bo zanje treba plačati od 350 do 400 milijonov dolarjev letno ali trikrat več kot daje država za celotno vesoljsko dejavnost Rusije. Umnikov je poudaril, da na mednarodnem trgu vesoljskih uslug za Rusijo nastaja podoben položaj. Država razpolaga s 50 odstotki svetovnih industrijsko-proizvodnih zmogljivosti potrebnih za vesoljsko dejavnost, toda po besedah Umnika njena raketno vesoljska panoga na tem trgu sodeluje z manj kot tremi odstotki.
Največje zborovanje voditeljev držav
27. 08. 2000 00.00
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se bo med 6. in 8. septembrom zbrala množica voditeljev in drugih predstavnikov 188 držav članic svetovne organizacije, ki se bo udeležila vrhunskega srečanja tisočletja (Millenium Summit), ki ga pri ZN ponosno imenujejo največje zborovanje voditeljev držav v svetovni zgodovini . Zamisel o vrhu se je porodila generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu, ki je 3. aprila letos objavil svoje "Tisočletno poročilo". V njem je opredelil vprašanja, na katera bodo udeleženci vrha in Generalne skupščine skušali najti odgovore ali pa vsaj nakazati smer reševanja problemov 21. stoletja. Tisočletni vrh bo služil kot neke vrste pregled dosedanjega dela svetovne organizacije od njene ustanovitve leta 1945 in skušal določiti nadaljnje delo.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Septembra festival breakbeata v Križankah
09. 08. 2000 00.00
Čez manj kot mesec dni, 8. septembra, bo v Križankah ponovno enodnevni festival breakbeat glasbe - (BB2K) Breakbeatnikk2, kot sta ga naslovila organizatorja - gibanje Radyoyo in Škuc Ropot. Na festivalu se bodo predstavila "nova, a preizkušena imena" iz velike Britanije, ZDA, Kanade, Rusije in Slovenije z glasbo od duba in reggaeja, prek hip hopa do drum'n'bass ritmov.
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.
Spomenik umrlim ruskim padalcem
03. 08. 2000 10.45
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v mestu Pskov na severozahodu Rusije slovesno odkril spomenik 84 ruskim padalcem, ki so jih uporniki 1. marca lani ubili iz zasede na jugu Čečenije. Ruski predstavniki so takrat sprva zanikali, kasneje pa priznali, da je v napadu padlo 84 padalcev, preživelo pa samo šest.
Na Bledu predvsem o JV Evropi
28. 07. 2000 16.52
Vsi si želimo boljšega prihodnjega tisočletja, a za to se moramo soočiti z napakami preteklosti. Evropa svojih mrtvih sicer ne šteje več v milijonih, vendar pa civilisti vse bolj postajajo tarča, je na konferenci Evropa na prehodu tisočletja - vrednote in konflikti, ki danes poteka na Bledu, poudaril predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russell-Johnston. Največ pozornosti so udeleženci namenili razmeram na Jugovzhodu Evrope in Čečeniji, pri čemer so se pokazala nekatera nasprotna stališča.
Postaja še vedno nima imena
27. 07. 2000 13.07
Po sredini uspešni združitvi Mednarodne vesoljske postaje (MVP) z ruskim servisnim modulom Zvezda se bo v zvezi s postajo, ki kljub nedavnim obljubam še vedno nima imena, do konca leta odvijala povečana dejavnost, predvsem Rusije in ZDA.
Ruski dragulji prvič izven Rusije
27. 07. 2000 07.56
Dragulji ruske državne zakladnice bodo od 29.septembra do 1.aprila razstavljeni v Bruslju. Po navedbah organizatorjev razstave bodo muzejski eksponati, nekateri so bili v lasti ruskega carja Petra Velikegau in cesarice Katarini Veliki, prvič razstavljeni izven Rusije. V muzeju se bo bleščalo kar 1.600 predmetov, zato sploh ni presenetljivo, da se bo razstava imenovala ''Neznani blesk iz Rusije''. V muzeju bodo obiskovalci poleg nakita lahko občudovali še dragulje in umetnine umetnega kovaštva.
Novo komuniciranje med svetovnimi voditelji
25. 07. 2000 12.16
Voditelji sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije (skupina G8) so se na srečanju na japonskem otoku Okinawa dogovorili, da bodo od sedaj naprej medsebojno komunicirali tudi preko elektronske pošte. Zadeva je, če bo tudi dobro podprta z odnosi z javnostmi, zanimiva, saj bi komuniciranje med svetovnimi voditelji preko elektronske pošte med uporabniki interneta prav gotovo zmanjšala nezaupanje v poslovanje preko interneta in komuniciranje preko elektronske pošte. Zanimivo je, da je predlog podal ruski predsednik Putin, japonski predsednik Joširo Mori pa je priznal, da bi pri tem utegnili nastopiti zapleti, saj je sam prvo elektronsko pismo oddal šele dva tedna pred srečanjem.
Putin zadovoljen z vrhom G-8
24. 07. 2000 21.12
Po mnenju ruskega predsednika Vladimirja Putina se je na vrhunskem srečanju sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8), ki je bilo ob koncu tedna na japonske otoku Okinava, okrepila mednarodna avtoriteta Rusije. Putin je danes ob obisku polotoka Kamčatka dejal, da so rezultati srečanja G-8 ''brez dvoma okrepili vlogo in položaj Rusije v mednarodnih zadevah''.