rusije

75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.

Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00
Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.

Rusija in Iran o orožju
13. 03. 2001 00.00
Rusija in Iran sta se zavezali, da bosta povečali trgovino s konvencionalnim orožjem in sodelovanje v zvezi z nuklearno energijo. Včerajšnji dogovor je bil sklenjen navkljub velikemu nasprotovanju, ki ga kaže ZDA proti zbliževanju Rusije in Irana. Prvi dogovor o sodelovanju po iranski islamski revoluciji leta 1979 sta podpisala iranski predsednik Hatami in ruski predsednik Vladimir Putin. V zvezi s povečanim sodelovanjem pri izgradnji nuklearnih virov energije je pričakovati, da se bo to po izgradnji iranske NE Bushehr še razširilo. Enako velja tudi za orožje. Iranski ambasador v Moskvi je pred kratkim izjavil, da bodo morda v naslednjih letih kupili do sedem milijard dolarjev orožja. Tako bi Iran postal glavni uvoznik ruskega orožja. Podrobnosti niso razkrili, vendar naj bi se Iran zanimal za nakup protiletalskih raket S-300, lovskih letal, helikopterjev, patruljnih čolnov in drugega orožja.

Kraje številk kreditnih kartic
11. 03. 2001 00.00
Po poročanju ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v lanskem letu z ameriških komercialnih spletnih strani ukradli številke več kot milijona kreditnih kartic. FBI je za kraje obtožil predvsem hekerje iz Rusije in Ukrajine in ob tem opozoril internetna finančna in trgovinska podjetja, da morajo več pozornosti nameniti zaščiti podatkov, se bolj zavedati odgovornosti in čimprej odpraviti znane pomanjkljivosti v varnostnem sistemu.

Vojna med Vzhodom in Zahodom
10. 03. 2001 00.00
Že več kot štirideset internet strani v dvajsetih državah ZDA, ki se ukvarjajo z e-trgovino (plačevanjem s kreditno kartico preko interneta), je bilo žrtev napada hekerjev iz Rusije in Ukrajine. Na ta način so ukradli že več kot milijon številk kreditnih kartic. Ameriška agencija FBI pravi, da je vrsta teh napadov mogoča, ker ameriška podjetja ne upoštevajo opozorila o potrebnosti posebnih varnostnih mer pri poslovanju preko interneta. Preiskovalni organi sumijo, da za temi napadi stoji nekaj organiziranih hekerskih skupin iz Vzhodne Evrope. Po njihovem hekerji izkoriščajo slabosti Microsoftovega operacijskega sistema Windows NT. Microsoft je ta problem odkril že leta 1998 in uporabnikom server-programa nudi t.i. "patche" za odpravo pomankljivosti.

Visok poraz Bayerna, Real kraljevsko
07. 03. 2001 00.00
Olympic Lyon je v petem srečanju drugega dela v skupini C lige prvakov doma s 3:0 visoko ugnal prvouvrščeno moštvo v skupini - muenchnski Bayern. Za četrtfinale se bodo na borili z londonskim Arsenalom, ki je kljub boljši igri komaj premagal Spartak iz Moskve (1:0). V skupini D je že vse jasno. Real Madrid je bil na Bernabeu s 3:2 boljši od Leeds Uniteda in si s tem zagotovil prvo mesto v skupini. Lazio in Anderlecht sta odigrala srečanje, ker sta ga pač morala, zmagali pa so Italijani z 2:1.

Odštevanje pred izstrelitvijo Discoveryja
05. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida se je ob 16. uri po srednjeevropskem času začelo tridnevno odštevanje pred četrtkovo izstrelitvijo ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) prepeljal sedemčlansko ameriško-rusko posadko vesoljcev. V Discoveryju bodo trije vesoljci, ki bodo zamenjali sedanjo posadko na MVP.

Usoda Mira odvisna od Progresa M1-5
05. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo prvo vključitev motorjev za znižanje orbite ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izvedli nad območjem Rusije. Takšen način je najbolj udoben za nadzor nad gibanjem postaje. Nadzor uresničujejo s pomočjo 12 ruskih zemeljskih postaj za spremljanje vesoljskih plovil na celotnem ozemlju Rusije.

Protestni shod proti globalizaciji
03. 03. 2001 00.00
Več kot 3000 demonstrantov, pripadnikov okoljevarstvenih in drugih nevladnih skupin, se je v Trstu udeležilo shoda proti ministrskemu srečanju sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) in proti globalizaciji. Shod, ki ga je organizirala Mreža proti G-8, je minil brez incidentov. Italijanski minister za okolje Willer Bordon je po protestnem shodu povedal, da ni dvomil v miren potek protestov.

Začetek vrha G-8
02. 03. 2001 00.00
Danes se bo v Trstu začelo ministrsko srečanje skupine G-8 o okolju, na katerem bodo ministri za okolje Združenih držav Amerike, Kanade, Japonske, Nemčije, Francije, Italije, Velike Britanije in Rusije obravnavali klimatsko problematiko, trajnostni razvoj ter vpliv okoljskih dejavnikov na zdravje. Zaradi ministrskega srečanja skupine sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije bodo danes v središču Trsta, predvsem okrog palače deželne vlade na Velikem trgu (Piazza Unita), kjer bo potekalo zasedanje, začeli veljati strogi varnostni ukrepi. Po podatkih tržaške kvesture pričakujejo do nedelje v Trst okoli 10.000 protestnikov.

Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.

Srečanje predstavnikov svetovnih religij
02. 03. 2001 00.00
V palači tržaškega županstva poteka danes srečanje predstavnikov najpomembnejših svetovnih religij, ki ga ob robu zasedanja ministrov za okolje sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) prireja Skupnost sv. Egidija. Verski predstavniki bodo izmenjali poglede in stališča o problematiki okolja oz., kot so se izrazili, stvarstva. Skušali bodo tudi priti do skupnih zaključkov, ki jih bodo popoldne predstavili ministrom za okolje držav G-8.

Rusija in Grčija neodločeno
28. 02. 2001 00.00
Nogometni reprezentanci Grčije in Rusije, nasprotnice slovenske reprezentance v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu 2002, sta se v prijateljskem srečanju razšli z neodločenim izidom 3:3 (2:1).

Za sodelovanje Slovenije in Rusije
28. 02. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan in guverner Moskovske pokrajine Boris Gromov sta na današnjem srečanju izrazila interes za tesnejše sodelovanje med Ljubljano in Moskovsko pokrajino, pa tudi med Slovenijo in Rusijo, še posebej v gospodarstvu in kulturi. Gromov je predsednika tudi seznanil s podpisom sporazumov med Moskovsko pokrajino ter Ljubljano in Gospodarsko zbornico Slovenije, so sporočili iz urada predsednika republike.

Pravosodni in notranji ministri G-8 v Milanu
27. 02. 2001 00.00
V Milanu so se danes zbrali notranji in pravosodni ministri skupine G-8. Srečanje ministrov sedmih industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije bo posvečeno boju proti organiziranemu kriminalu, ilegalnemu preseljevanju in trgovini z belim blagom.

Srečanje Sergejeva in Robertsona
21. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev je ob ruskem predlogu o izgradnji mobilnega evropskega protiraketnega sistema evropskim državam ponudil tudi strokovno znanje svoje države. "Imamo vse potrebno - dovolj prostora za potrebno testiranje in tudi potrebno znanstveno osnovo in raziskovalno podlago," je poudaril Sergejev in dodal, da morajo biti za ta projekt pripravljene tudi evropske države.

Rusija in Kitajska proti protiraketnemu ščitu
20. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom znova izrazil nasprotovanje Moskve širitvi Severnoatlantskega zavezništva na Vzhod, predlagal pa je tudi oblikovanje evropskega sistema protiraketne obrambe, ki bi bil nekakšna konkurenca ameriškemu protiraketnemu ščitu. Robertson pa je dejal, da mora biti prednostna naloga zveze NATO in Rusije izgradnja odnosa, ki bo temeljilo na zaupanju in odprtosti in bo odporno na krize. Putin je poudaril, da širitve zveze NATO proti ruskim mejam ni mogoče videti drugače kot grožnjo Rusiji. Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov pa je po srečanju z Robertsonom širitev zveze NATO celo primerjal s Hitlerjevo priključitvijo Avstrije Nemčiji leta 1938.

Srečanje finančnih ministrov skupine G-7
17. 02. 2001 00.00
V Palermu se bo začelo srečanje finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank sedmih najrazvitejših držav sveta (G-7), na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki Rusije. Ena od osrednjih tem srečanja bodo dolgovi Rusije Pariškemu klubu. Po pričakovanju naj bi ministri od Moskve zahtevali, naj dosledno upošteva časovne roke za odplačilo dolgov, Pariški klub pa naj ne bi sprejel odločitve o prestrukturiranju dolga brez priporočila Mednarodnega denarnega sklada, ki pa o tem za zdaj ne razmišlja.

Rusija izstrelila medcelinski raketi
16. 02. 2001 00.00
Rusija je izstrelila dve strateški medcelinski raketi, ki sta pristali na območje Kura na polotoku Kamčatka. Eno raketo so izstrelili iz jedrske podmornice v Barentsovem morju, drugo pa z vesoljskega izstrelišča na severu Rusije. Testna izstrelitev raket je bila del vaje ruskih oboroženih sil.

Je bil kralj Artur ruski princ?
14. 02. 2001 00.00
Legendarni kralj Artur, ena izmed glavnih zahodnoevropskih legend, je bil v resnici ruski princ, ki je v Anglijo prispel s svojimi vojščaki v skladu s sporazumom, ki ga je sklenil z rimskim cesarjem Markom Avrelijem, trdi ugledni britanski zgodovinar Howard Reed. Na osnovi dolgoletnih študij o kralju Arturju je Reed ugotovil, da je bil Artur starešina plemen, ki so živela v stepah sedanje južne Rusije. Plemena, znana po visokih in plavolasih konjenikih, so v začetku 2. st. pr.n.št. prodrla do Donave in se spopadla z rimskimi legijami. Po dolgih pogajanjih naj bi bojujoči se strani končno našli skupni jezik, tako da se je večina plavolasih konjenikov pridružila vojski rimskega cesarja. Šest tisoč Arturjevih vojakov naj bi leta 175 pr.n.št. dosegla britansko otočje.

Telekom meri na srbski trg
13. 02. 2001 00.00
V Skupini Telekom, ki jo poleg matične družbe Telekom Slovenije sestavljata še mobilni operater Mobitel in komercialni ponudnik internetnih storitev Siol, se nameravajo po ponedeljkovem obisku v Beogradu, kjer so se med drugim sestali s srbskim ministrom za telekomunikacije Borisom Tadićem in predstavniki Telekoma Srbije, potegovati za pridobitev koncesije za tretjega operaterja mobilne telefonije GSM v Srbiji. Ta bo predvidoma razpisana junija. Zanima jih tudi možnost vlaganj v gradnjo telekomunikacijske infrastrukture, sodelovanje na področju interneta v Srbiji in na širšem območju ter skupen nastop na trgu tretjih držav, predvsem Rusije in arabskega sveta.

Kafelnikov najavil svoj odhod
12. 02. 2001 00.00
Ruski teniški igralec Jevgenij Kafelnikov je najavil svoj odhod iz teniškega sveta, če bo ruska reprezentanca, prvič v svoji zgodovini, zmagala v tekmovanju za Davisov pokal.

Putin na obisku v Ukrajini
12. 02. 2001 00.00
V okviru obiska ruskega predsednika Putina, sta Rusija in Ukrajina v mestu Dnipropetrovsk sklenili vrsto dogovorov o sodelovanju. Putin, ki se je srečal ukrajinskim predsednikom Leonidom Kučmo, je dejal, da je obnovitev gospodarskega sodelovanja med državama, ki je bilo prekinjeno po padcu nekdanje Sovjetske zveze, med prednostnimi nalogami Rusije.

Začetek konference o varnostni politiki
03. 02. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je v Münchnu odprl 37. mednarodno konferenco o varnostni politiki. Dvodnevno srečanje se je pričelo s kanclerjevim govorom, v katerem je poudaril, da želi Evropa intenzivno izmenjavo mnenj z ZDA glede načrtovane izgradnje protiraketnega ščita (NMD). Udeleženci zato z napetostjo pričakujejo popoldanski govor novega ameriškega obrambnega ministra Donalda Rumsfelda, ki se tudi udeležuje konference. Na srečanju sicer pričakujejo 200 politikov in strokovnjakov s področja mednarodne varnosti, med njimi približno 30 obrambnih in zunanjih ministrov - tudi vodjo slovenske diplomacije Dimitrija Rupla - in številne visoke predstavnike zveze NATO in Evropske unije, ameriškega kongresa ter akademskih in vojaško-obrambnih ustanov z vsega sveta. Pomembnejše teme srečanja bodo poleg NMD tudi transatlantsko povezovanje, izgradnja evropske obrambne in varnostne identitete, širitev zveze NATO, vloga Rusije v svetovni politiki in uporaba orožja z osiromašenim uranom na Balkanu.

Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.

Scharping na obisku v Moskvi
30. 01. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Rudolf Scharping je na srečanju v Moskvi z ruskim kolegom Igorjem Sergejevom izrekel nemško podporo Rusiji pri njenem nasprotovanju načrtovani namestitvi ameriškega protiraketnega ščita (NMD). Scharping je pri tem poudaril, da ne gre ogrožati ravnovesja mednarodne varnosti. Scharping in Sergejev sta podpisala tudi načrt sodelovanja med obrambnima ministrstvoma obeh držav, ki predvideva izmenjavo obiskov vojaških delegacij, pa tudi skupne vojaške vaje.

Razmere v Indiji se zaostrujejo
28. 01. 2001 00.00
Prebivalce je danes presenetil še en močan sunek z močjo okoli 5,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Policija je doslej našla že 6.072 trupel, po besedah predstavnika agencije za prvo pomoč, pa bi lahko bilo končno število mrtvih celo do 30.000. Patrick Fuller, vodja Rdečega križa v Indiji, pa je danes ocenil, da bi utegnilo biti mrtvih med 20.000 in 30.000.

Prisegla Powell in Rumsfeld
27. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v Beli hiši včeraj prisostvoval prisegi zunanjega in obrambnega ministra Colina Powella in Donalda Rumsfelda. Rumsfeld je ob tej priložnosti ponovno zatrdil, da ZDA ne mislijo odstopiti od načrta o vzpostavitvi protiraketne obrambe (NMD). Powell pa je obljubil, da bo skrbel za širitev Bushevega sporočila svobode po svetu. Tudi predsednik Bush je zatrdil, da bo izpolnil obljubi, ki jih je izrekel med predvolilno kampanjo, in sicer o vzpostavitvi sistema protiraketne obrambe in o zmanjšanju jedrskega arzenala ZDA.

SE vrnil pravice Rusiji
26. 01. 2001 00.00
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je danes v Strasbourgu z 88 glasovi za, 20 proti in 11 zadržanimi ruski delegaciji vrnila pravice, ki so bile Rusiji odvzete aprila lani zaradi položaja v Čečeniji. Ruski predstavniki bodo tako med drugim znova imeli glasovalno pravico in pravico do sodelovanja pri delu Parlamentarne skupščine SE.

Izraelci in Palestinci nadaljujejo pogajanja
23. 01. 2001 00.00
Medtem ko izraelski in palestinski pogajalci v egiptovskem letovišču Taba danes nadaljujejo mirovna pogajanja, je ruski predsednik Vladimir Putin pred srečanjem z izraelskim kolegom Mošem Kacavom v Moskvi zagotovil, da bo Rusija vpletenima stranema na Bližnjem vzhodu pomagala pri reševanju spornih vprašanj. Kacav je davi prispel na uradni obisk v Moskvo, kjer naj bi se s Putinom po prvotnih načrtih sestal šele jutri.