rusije
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.
Spomenik umrlim ruskim padalcem
03. 08. 2000 10.45
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v mestu Pskov na severozahodu Rusije slovesno odkril spomenik 84 ruskim padalcem, ki so jih uporniki 1. marca lani ubili iz zasede na jugu Čečenije. Ruski predstavniki so takrat sprva zanikali, kasneje pa priznali, da je v napadu padlo 84 padalcev, preživelo pa samo šest.
Na Bledu predvsem o JV Evropi
28. 07. 2000 16.52
Vsi si želimo boljšega prihodnjega tisočletja, a za to se moramo soočiti z napakami preteklosti. Evropa svojih mrtvih sicer ne šteje več v milijonih, vendar pa civilisti vse bolj postajajo tarča, je na konferenci Evropa na prehodu tisočletja - vrednote in konflikti, ki danes poteka na Bledu, poudaril predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russell-Johnston. Največ pozornosti so udeleženci namenili razmeram na Jugovzhodu Evrope in Čečeniji, pri čemer so se pokazala nekatera nasprotna stališča.
Postaja še vedno nima imena
27. 07. 2000 13.07
Po sredini uspešni združitvi Mednarodne vesoljske postaje (MVP) z ruskim servisnim modulom Zvezda se bo v zvezi s postajo, ki kljub nedavnim obljubam še vedno nima imena, do konca leta odvijala povečana dejavnost, predvsem Rusije in ZDA.
Ruski dragulji prvič izven Rusije
27. 07. 2000 07.56
Dragulji ruske državne zakladnice bodo od 29.septembra do 1.aprila razstavljeni v Bruslju. Po navedbah organizatorjev razstave bodo muzejski eksponati, nekateri so bili v lasti ruskega carja Petra Velikegau in cesarice Katarini Veliki, prvič razstavljeni izven Rusije. V muzeju se bo bleščalo kar 1.600 predmetov, zato sploh ni presenetljivo, da se bo razstava imenovala ''Neznani blesk iz Rusije''. V muzeju bodo obiskovalci poleg nakita lahko občudovali še dragulje in umetnine umetnega kovaštva.
Novo komuniciranje med svetovnimi voditelji
25. 07. 2000 12.16
Voditelji sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije (skupina G8) so se na srečanju na japonskem otoku Okinawa dogovorili, da bodo od sedaj naprej medsebojno komunicirali tudi preko elektronske pošte. Zadeva je, če bo tudi dobro podprta z odnosi z javnostmi, zanimiva, saj bi komuniciranje med svetovnimi voditelji preko elektronske pošte med uporabniki interneta prav gotovo zmanjšala nezaupanje v poslovanje preko interneta in komuniciranje preko elektronske pošte. Zanimivo je, da je predlog podal ruski predsednik Putin, japonski predsednik Joširo Mori pa je priznal, da bi pri tem utegnili nastopiti zapleti, saj je sam prvo elektronsko pismo oddal šele dva tedna pred srečanjem.
Putin zadovoljen z vrhom G-8
24. 07. 2000 21.12
Po mnenju ruskega predsednika Vladimirja Putina se je na vrhunskem srečanju sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8), ki je bilo ob koncu tedna na japonske otoku Okinava, okrepila mednarodna avtoriteta Rusije. Putin je danes ob obisku polotoka Kamčatka dejal, da so rezultati srečanja G-8 ''brez dvoma okrepili vlogo in položaj Rusije v mednarodnih zadevah''.
Najstarejši pisni dokument v Rusiji
24. 07. 2000 14.27
Arheologi so v mestu Veliki Novgorod na severozahodu Rusije odkrili Daivdove psalme napisane na štiri povoščene tablice. Trdijo, da je to najstarejši pisni dokument najden v Rusiji, saj naj bi bil napisan v začetku 11. stoletja.
Začenja se odločilna faza pogajanj
24. 07. 2000 14.14
Ameriški predsednik Bill Clinton se je sinoči iz japonske Okinave, kjer je sodeloval na vrhu industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) predčasno vrnil na bližnjevzhodna mirovna pogajanja v ameriškem Camp Davidu, da bi po trinajstih dnevih pogajanj končno le našli sporazumno rešitev med Izraelom in Palestinci.
Zaključek vrha G-8
24. 07. 2000 09.17
V Okinavi se je končalo vrhunsko srečanje skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8). Voditelji G-8 so med drugim sprejeli deklaracijo o novih tehnologijah, imenovano Listina iz Okinave, s katero želijo državam tretjega sveta olajšati dostop do modernih tehnologij. Dogovorili so se tudi, da si bodo prizadevali še pred koncem leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru WTO. Voditelji so izrazili tudi zaupanje v uspeh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj ter Palestincem in Izraelcem zagotovili vso podporo za dosego sporazuma. Ob robu so potekala tudi dvostranska srečanja voditeljev.
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
Rusi dobili odlog plačila dolga
23. 07. 2000 12.23
Nemška vlada se je odločila, da bo Rusiji reprogramirala dolgove v višini 3,8 milijarde dolarjev. Dolg izhaja iz obdobja Sovjetske zveze, povrnjen pa naj bi bil do konca leta 1999. Po odločitvi nemške vlade bo Rusiji plačilo dolga omogočeno do leta 2016.
Putinu podelili črni pas
23. 07. 2000 11.58
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, sicer navdušenemu judoistu, so ob robu vrhunskega srečanja industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) na japonskem otoku Okinava izkazali posebno čast. Ob obisku neke karatejske šole so mu podelili črni pas.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Srečanje Baraka in Arafata
22. 07. 2000 11.10
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta se na povabilo ameriške državne sekretarke Madeleine Albright včeraj, dvanajsti dan izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v ameriškem Camp Davidu, udeležila skupnega kosila, poročajo ameriški viri. To je prvo, sicer neuradno srečanje Baraka in Arafata po enem tednu, kosilo pa naj bi po navedbah tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva večino časa potekalo v sproščenem vzdušju.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Nove žrtve poplav in plazov
20. 07. 2000 14.54
Število smrtnih žrtev poplav na Kitajskem se je povzpelo na 625, potem ko je bregove prestopila tudi reka Ren na severu države. Iz Rusije medtem poročajo o zemeljskih plazovih, v katerih je umrlo sedem ljudi, osem pa je ranjenih.
Nasprotovanje ameriškemu protiraketnemu ščitu
20. 07. 2000 14.42
Severnokorejski predsednik Kim Jong Il in ruski predsednik Vladimir Putin sta danes izjavila, da je severnokorejski raketni program namenjen za miroljubne namene, hkrati pa sta pozvala ZDA, naj se odpovejo načrtovani namestitvi protiraketnega ščita, so poročali uradni severnokorejski mediji.
Putin in Jiang proti protiraketnemu ščitu
18. 07. 2000 12.34
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin sta danes v Pekingu podpisala deklaracijo proti ameriškemu protiraketnemu ščitu (NMD). Bistvo načrtovane vzpostavitve ameriškega protiraketnega ščita je v ''stremljenju po enostranski nadvladi na vojaškem področju,'' je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zapisano v deklaraciji. Oba predsednika sta mednarodno skupnost obenem pozvala, naj ukrepajo proti NMD.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Iran preizkusil izstrelek srednjega dosega
18. 07. 2000 08.07
Iran je v soboto preizkusil izstrelek shahab-3, je poročala teheranska televizija. Po dveh letih je to drugi poskus orožja srednjega dosega, ki lahko doseže Izrael in ameriške enote v Savdski Arabiji. Zahodni vojaški strokovnjaki trdijo, da je prvi poskus leta 1998 spodletel; raketo naj bi nekaj sekund po izstrelitvi razneslo, Iran pa je takšno trditev večkrat zavrnil.
Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.
Putin za partnerstvo s Kitajsko
16. 07. 2000 19.48
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru za ruske in kitajske medije povedal, da želi Rusija zgraditi ''strateško partnerstvo'' s Kitajsko. Glavna naloga Rusije v mednarodni skupnosti je ohranitev ravnotežja sil in interesov, je povedal Putin, ki bo jutri odpotoval na obisk na Kitajsko. Putin je še dejal, da morajo ''vodilne svetovne sile razviti temeljni načrt za skupni boj proti novim nevarnostim''.
Trije evropski sateliti v zaželeni orbiti
16. 07. 2000 13.35
Trije evropski raziskovalni sateliti, ki so jih izstrelili na kozmodromu Pleseck v Arhangelski pokrajini na severu evropskega dela Rusije, so dosegli zaželeno 477 kilometrov visoko orbito, ki je blizu krožne orbite, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.
Začenja se festival Brežice 2000
15. 07. 2000 15.45
Nocoj se bo začel festival Brežice 2000. Festival stare glasbe bo potekal do 19. avgusta, v primerjavi z dosedanjimi bo na enaki ali še višji kakovostni ravni, po sporedu bo kompleksnejši. Prireditelj festivala, ustanova Ars Ramovš, je ducatu osrednjih koncertov, nastopom študentov in mojstrskima tečajema dodal še razstavno in filmsko predstavitev Velike Britanije, države partnerke. Britanskih bo tudi največ - pet nastopajočih zasedb, ena je mednarodna, ostale zasedbe oz. solisti prihajajo še iz Rusije, Nizozemske, Češke, Italije, Norveške, Belgije, Avstrije in Nemčije. Glasbena poslastica bo že otvoritveni koncert, ko bodo britanski The Purcell Quartet, sedmerica glasbenih sodelavcev in trije vokalni solisti izvedli opero Dido in Enej Henryja Purcella.
V Camp Davidu še naprej skrivnostni
15. 07. 2000 11.52
Izraelska in palestinska stran na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v ameriškem Camp Davidu tudi v petek nista dosegli nikakršnega napredka glede spornih vprašanj, med katerimi so status Jeruzalema, vprašanje vrnitve palestinskih beguncev, zasedenih ozemelj in nadzora nad vodnimi viri na Zahodnem bregu.
Množične zastrupitve z gobami
14. 07. 2000 13.13
Iz Rusije poročajo o množičnih zastrupitvah s strupenimi gobami, ki so v zadnjih dneh terjale 16 smrtnih žrtev, med njimi tudi otrok, več kot 270 ljudi pa je zaradi zastrupitve potrebovalo zdravniško pomoč.
G-8 za razorožitev
13. 07. 2000 15.27
Zunanji ministri sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G-8) so se v sklepni izjavi ob koncu dvodnevnega srečanja G-8 v Mijazakiju na jugu Japonske danes zavzeli za krepitev prizadevanj za preprečevanje in reševanje konfliktov ter razorožitev v svetu. Japonski zunanji minister Johej Kono je pojasnil, da so se na srečanju sporazumeli o petih točkah, med drugim o boju proti revščini, uporabi civilnih policijskih enot in o vprašanju otrok v oboroženih konfliktih. Konkretne rezultate srečanja naj bi dosegli na konferenci ZN prihodnje leto.
Ministri G-8 o spremembah v ZRJ
13. 07. 2000 11.05
Zunanji ministri sedmih industrijsko najrazvitejših držav in Rusije (G8) so danes izrazili globoko zaskrbljenost zaradi ustavnih sprememb, ki jih je nedavno sprejela jugoslovanska skupščina, in Beograd pozvali, naj se vzdrži dejanj, ki bi lahko vodila k novemu nasilju.
Nagrade za ruske športnike na OI
13. 07. 2000 08.03
Ruski športniki naj bi bili za uspehe na olimpijskih igrah v Sydneyju bogato nagrajeni. Predsednik ruskega olimpijskega komiteja Vitalij Smirnov je predlagal, da vsak športnik za osvojeno zlato medaljo prejme 50.000, za srebrno 20.000 in za bronasto 10.000 ameriških dolarjev. Smirnov pravi, da zneski niso previsoki, saj so nižji, kot denimo v ZDA ali pa v nekaterih državah naslednicah nekdanje Sovjetske zveze. Torkovega zasedanja ruskega olimpijskega komiteja se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.