rusije
Največje zborovanje voditeljev držav
27. 08. 2000 00.00
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se bo med 6. in 8. septembrom zbrala množica voditeljev in drugih predstavnikov 188 držav članic svetovne organizacije, ki se bo udeležila vrhunskega srečanja tisočletja (Millenium Summit), ki ga pri ZN ponosno imenujejo največje zborovanje voditeljev držav v svetovni zgodovini . Zamisel o vrhu se je porodila generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu, ki je 3. aprila letos objavil svoje "Tisočletno poročilo". V njem je opredelil vprašanja, na katera bodo udeleženci vrha in Generalne skupščine skušali najti odgovore ali pa vsaj nakazati smer reševanja problemov 21. stoletja. Tisočletni vrh bo služil kot neke vrste pregled dosedanjega dela svetovne organizacije od njene ustanovitve leta 1945 in skušal določiti nadaljnje delo.
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Ruska jedrska podmornica obtičala na dnu morja
14. 08. 2000 00.00
Ruska jedrska podmornica Kursk je morala zaradi tehničnih težav ostati na dnu Barentsovega morja na severozahodu Rusije. Podmornica ni prenašala jedrskega orožja, prav tako pa ni prišlo do povečanega jedrskega sevanja, je danes zagotovil predstavnik ruske mornarice Igor Digalo. Digalo je še povedal, da so jedrski reaktor na podmornici takoj ustavili, ni pa ni navedel, kdaj natančno je do težav prišlo in kje v Barentsovem morju podmornica leži.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Septembra festival breakbeata v Križankah
09. 08. 2000 00.00
Čez manj kot mesec dni, 8. septembra, bo v Križankah ponovno enodnevni festival breakbeat glasbe - (BB2K) Breakbeatnikk2, kot sta ga naslovila organizatorja - gibanje Radyoyo in Škuc Ropot. Na festivalu se bodo predstavila "nova, a preizkušena imena" iz velike Britanije, ZDA, Kanade, Rusije in Slovenije z glasbo od duba in reggaeja, prek hip hopa do drum'n'bass ritmov.
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.
Spomenik umrlim ruskim padalcem
03. 08. 2000 10.45
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v mestu Pskov na severozahodu Rusije slovesno odkril spomenik 84 ruskim padalcem, ki so jih uporniki 1. marca lani ubili iz zasede na jugu Čečenije. Ruski predstavniki so takrat sprva zanikali, kasneje pa priznali, da je v napadu padlo 84 padalcev, preživelo pa samo šest.
Na Bledu predvsem o JV Evropi
28. 07. 2000 16.52
Vsi si želimo boljšega prihodnjega tisočletja, a za to se moramo soočiti z napakami preteklosti. Evropa svojih mrtvih sicer ne šteje več v milijonih, vendar pa civilisti vse bolj postajajo tarča, je na konferenci Evropa na prehodu tisočletja - vrednote in konflikti, ki danes poteka na Bledu, poudaril predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russell-Johnston. Največ pozornosti so udeleženci namenili razmeram na Jugovzhodu Evrope in Čečeniji, pri čemer so se pokazala nekatera nasprotna stališča.
Postaja še vedno nima imena
27. 07. 2000 13.07
Po sredini uspešni združitvi Mednarodne vesoljske postaje (MVP) z ruskim servisnim modulom Zvezda se bo v zvezi s postajo, ki kljub nedavnim obljubam še vedno nima imena, do konca leta odvijala povečana dejavnost, predvsem Rusije in ZDA.
Ruski dragulji prvič izven Rusije
27. 07. 2000 07.56
Dragulji ruske državne zakladnice bodo od 29.septembra do 1.aprila razstavljeni v Bruslju. Po navedbah organizatorjev razstave bodo muzejski eksponati, nekateri so bili v lasti ruskega carja Petra Velikegau in cesarice Katarini Veliki, prvič razstavljeni izven Rusije. V muzeju se bo bleščalo kar 1.600 predmetov, zato sploh ni presenetljivo, da se bo razstava imenovala ''Neznani blesk iz Rusije''. V muzeju bodo obiskovalci poleg nakita lahko občudovali še dragulje in umetnine umetnega kovaštva.
Novo komuniciranje med svetovnimi voditelji
25. 07. 2000 12.16
Voditelji sedmih najrazvitejših držav na svetu in Rusije (skupina G8) so se na srečanju na japonskem otoku Okinawa dogovorili, da bodo od sedaj naprej medsebojno komunicirali tudi preko elektronske pošte. Zadeva je, če bo tudi dobro podprta z odnosi z javnostmi, zanimiva, saj bi komuniciranje med svetovnimi voditelji preko elektronske pošte med uporabniki interneta prav gotovo zmanjšala nezaupanje v poslovanje preko interneta in komuniciranje preko elektronske pošte. Zanimivo je, da je predlog podal ruski predsednik Putin, japonski predsednik Joširo Mori pa je priznal, da bi pri tem utegnili nastopiti zapleti, saj je sam prvo elektronsko pismo oddal šele dva tedna pred srečanjem.
Putin zadovoljen z vrhom G-8
24. 07. 2000 21.12
Po mnenju ruskega predsednika Vladimirja Putina se je na vrhunskem srečanju sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8), ki je bilo ob koncu tedna na japonske otoku Okinava, okrepila mednarodna avtoriteta Rusije. Putin je danes ob obisku polotoka Kamčatka dejal, da so rezultati srečanja G-8 ''brez dvoma okrepili vlogo in položaj Rusije v mednarodnih zadevah''.
Najstarejši pisni dokument v Rusiji
24. 07. 2000 14.27
Arheologi so v mestu Veliki Novgorod na severozahodu Rusije odkrili Daivdove psalme napisane na štiri povoščene tablice. Trdijo, da je to najstarejši pisni dokument najden v Rusiji, saj naj bi bil napisan v začetku 11. stoletja.
Začenja se odločilna faza pogajanj
24. 07. 2000 14.14
Ameriški predsednik Bill Clinton se je sinoči iz japonske Okinave, kjer je sodeloval na vrhu industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) predčasno vrnil na bližnjevzhodna mirovna pogajanja v ameriškem Camp Davidu, da bi po trinajstih dnevih pogajanj končno le našli sporazumno rešitev med Izraelom in Palestinci.
Zaključek vrha G-8
24. 07. 2000 09.17
V Okinavi se je končalo vrhunsko srečanje skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8). Voditelji G-8 so med drugim sprejeli deklaracijo o novih tehnologijah, imenovano Listina iz Okinave, s katero želijo državam tretjega sveta olajšati dostop do modernih tehnologij. Dogovorili so se tudi, da si bodo prizadevali še pred koncem leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru WTO. Voditelji so izrazili tudi zaupanje v uspeh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj ter Palestincem in Izraelcem zagotovili vso podporo za dosego sporazuma. Ob robu so potekala tudi dvostranska srečanja voditeljev.
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
Rusi dobili odlog plačila dolga
23. 07. 2000 12.23
Nemška vlada se je odločila, da bo Rusiji reprogramirala dolgove v višini 3,8 milijarde dolarjev. Dolg izhaja iz obdobja Sovjetske zveze, povrnjen pa naj bi bil do konca leta 1999. Po odločitvi nemške vlade bo Rusiji plačilo dolga omogočeno do leta 2016.
Putinu podelili črni pas
23. 07. 2000 11.58
Ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, sicer navdušenemu judoistu, so ob robu vrhunskega srečanja industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) na japonskem otoku Okinava izkazali posebno čast. Ob obisku neke karatejske šole so mu podelili črni pas.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Srečanje Baraka in Arafata
22. 07. 2000 11.10
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta se na povabilo ameriške državne sekretarke Madeleine Albright včeraj, dvanajsti dan izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v ameriškem Camp Davidu, udeležila skupnega kosila, poročajo ameriški viri. To je prvo, sicer neuradno srečanje Baraka in Arafata po enem tednu, kosilo pa naj bi po navedbah tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva večino časa potekalo v sproščenem vzdušju.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Nove žrtve poplav in plazov
20. 07. 2000 14.54
Število smrtnih žrtev poplav na Kitajskem se je povzpelo na 625, potem ko je bregove prestopila tudi reka Ren na severu države. Iz Rusije medtem poročajo o zemeljskih plazovih, v katerih je umrlo sedem ljudi, osem pa je ranjenih.
Nasprotovanje ameriškemu protiraketnemu ščitu
20. 07. 2000 14.42
Severnokorejski predsednik Kim Jong Il in ruski predsednik Vladimir Putin sta danes izjavila, da je severnokorejski raketni program namenjen za miroljubne namene, hkrati pa sta pozvala ZDA, naj se odpovejo načrtovani namestitvi protiraketnega ščita, so poročali uradni severnokorejski mediji.
Putin in Jiang proti protiraketnemu ščitu
18. 07. 2000 12.34
Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski predsednik Jiang Zemin sta danes v Pekingu podpisala deklaracijo proti ameriškemu protiraketnemu ščitu (NMD). Bistvo načrtovane vzpostavitve ameriškega protiraketnega ščita je v ''stremljenju po enostranski nadvladi na vojaškem področju,'' je po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax zapisano v deklaraciji. Oba predsednika sta mednarodno skupnost obenem pozvala, naj ukrepajo proti NMD.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Iran preizkusil izstrelek srednjega dosega
18. 07. 2000 08.07
Iran je v soboto preizkusil izstrelek shahab-3, je poročala teheranska televizija. Po dveh letih je to drugi poskus orožja srednjega dosega, ki lahko doseže Izrael in ameriške enote v Savdski Arabiji. Zahodni vojaški strokovnjaki trdijo, da je prvi poskus leta 1998 spodletel; raketo naj bi nekaj sekund po izstrelitvi razneslo, Iran pa je takšno trditev večkrat zavrnil.
Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.
Putin za partnerstvo s Kitajsko
16. 07. 2000 19.48
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v pogovoru za ruske in kitajske medije povedal, da želi Rusija zgraditi ''strateško partnerstvo'' s Kitajsko. Glavna naloga Rusije v mednarodni skupnosti je ohranitev ravnotežja sil in interesov, je povedal Putin, ki bo jutri odpotoval na obisk na Kitajsko. Putin je še dejal, da morajo ''vodilne svetovne sile razviti temeljni načrt za skupni boj proti novim nevarnostim''.
Trije evropski sateliti v zaželeni orbiti
16. 07. 2000 13.35
Trije evropski raziskovalni sateliti, ki so jih izstrelili na kozmodromu Pleseck v Arhangelski pokrajini na severu evropskega dela Rusije, so dosegli zaželeno 477 kilometrov visoko orbito, ki je blizu krožne orbite, poroča ruska tiskovna agencija Interfax.