rusije
Energetska kriza se zaostruje
26. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v Srbiji se je danes še zaostrila, ko so v mestu Čačak razglasili izredne razmere. Mestna uprava je napovedala, da bodo jutri ustavili proizvodnjo v vseh večjih obratih, ustanovili pa so tudi krizni odbor. Zaprte bodo tudi državne šole in vrtci. V nekaterih drugih mestih pa so bili zaradi izpadov električnega toka prisiljeni ustaviti proizvodnjo v tovarnah.
Hokejisti jutri na turnirju
26. 12. 2000 00.00
Slovenska hokejska reprezentanca bo v dneh pred novoletnimi prazniki nastopila na močnem mednarodnem turnirju Mont Blanc v zimskošportnih središčih v francoskih Alpah. Prireditelji so poleg domače reprezentance, s katero se je Slovenija nazadnje srečala pred dvema letoma na kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na SP skupine A, in Slovenije, povabili tudi reprezentanci Slovaške in Rusije. Slovenija se bo 27. decembra pomerila z domačini, sledili pa bosta še tekmi z Rusijo in Slovaško.
Srbija več ur brez elektrike
25. 12. 2000 00.00
Prebivalci Srbije so bili danes več ur brez elektrike. Srbsko elektrogospodarstvo je sporočilo, da ne more več pokriti potreb po električni energiji. Po vsej Srbiji bodo odslej vsak dan od štiri- do osemurne prekinitve dobave elektrike, je poročal radio B-92.
Silvestrovanje - priložnost za potovanje
24. 12. 2000 00.00
Silvestrovanje je posebna priložnost tudi za organizatorje potovanj, ki pa letos v primerjavi z lanskim letom beležijo tudi upad povpraševanja. Večje turistične agencije so za letošnje silvestrovanje ponujale tudi dražja potovanja v bolj oddaljene kraje, manjše pa večinoma organizirajo potovanja v evropske prestolnice, na hrvaško obalo ter tudi po Sloveniji. Amsterdam je bila lani najbolj zaželena destinacija za silvestrovanje mladih, letos pa ga je zamenjala Budimpešta, ki za malo denarja ponuja razmeroma pestro silvestrovanje.
Razbili otroško pornografsko mrežo
23. 12. 2000 00.00
Ruska policija je v sodelovanju z britanskimi in ameriškimi kolegi aretirala dva osumljenca, ki naj bi preko interneta v Evropi in ZDA prodajala otroško pornografijo. Policija je zasegla 588 videokaset, 112 videodiskov in več kot 1000 fotografij s pornografsko vsebino, ki naj bi jo osumljena prodajala preko elektronske pošte.
Gorbačov poziva Putina
17. 12. 2000 00.00
Nekdanji sovjetski predsednik Mihael Gorbačov je sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina pozval, naj v imenu svobode govora in zaščite človekovih pravic ukrepa v aferi Media Most, neodvisne televizijske hiše, ki ji grozi bankrot. Gorbačov v izjavi za javnost ocenjuje, da bo ugled Rusije kot civilizirane in demokratične države v tujini upadel, če predsednik Putin v aferi ne bo posredoval. Gorbačov je izjavo podal na srečanju javnega sveta televizije NTV, ene od članic medijske hiše Media Most, ki mu predseduje.
Sprejeli načelo univerzalne jurisdikcije
13. 12. 2000 00.00
Konferenca ZN, ki ta teden poteka v Palermu in je posvečena boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, se je danes nadaljevala s plenarnim zasedanjem in vzporednimi simpoziji. Med temi sta največ zanimanja vzbudila dva: o vprašanju suverenosti in univerzalne sodne pristojnosti ter odnosu medijev do organiziranega kriminala.
Število Rusov upada
05. 12. 2000 00.00
Z razpadom Sovjetske zveze se je število prebivalcev Rusije od leta 1991 zmanjšalo za 3,3 milijona na 145 milijonov. Samo v prvih devetih mesecih tega leta je država "izgubila" 550.600 ljudi. Statistiki pa napovedujejo, da se bo število Rusov v prihodnjih 15 letih zmanjšalo še za 11 milijonov.
Protesti v Vladivostoku
01. 12. 2000 00.00
Na ulicah Vladivostoka, pristanišča na vzhodni, pacifiški obali Rusije se je zbralo okrog 400 protestnikov. Jezni prebivalci mesta, predvsem upokojenci in otroci, so protestirali proti nenehnim prekinitvam dobave tople vode in elektrike.
Najlepša je znova Indijka
01. 12. 2000 00.00
Najlepša zemljanka je postala miss Indije, 18-letna Priyanka Chopra. Od leta 1994 je to tretja Indijka, ki je postala miss sveta. Krono ji je predala njena rojakinja, lanska miss sveta Yukta Mookhey. Prva spremljevalka najlepše na svetu je miss Italije, druga spremljevalka pa miss Turčije. Slovenska predstavnica Maša Merc se ni uvrstila med deset najlepših na svetu.
Nova zveza v telekomunikacijah
30. 11. 2000 00.00
Kranjska družba za komunikacijske rešitve v podjetjih in specialnih mrežah Iskrateling je z lastniki ljubljanskega podjetja Ameritel podpisala pogodbo o odkupu 100-odstotnega deleža Ameritela, ki je sicer distributer ameriške družbe Avaya (bivši Lucent Technologies). V Iskratelingu menijo, da je nakup podjetja Ameritel prvi korak na poti k uresničitvi strateških ciljev podjetja, med katere sodijo povečevanje tržnega deleža s prestrukturiranjem prodaje v smislu širše palete gradnikov sistemov, večji delež aplikacij ter prilagoditev posebnostim posameznega kupca. Družba Iskrateling, ki zaposluje 50 delavcev, je bila ustanovljena leta 1989 in je izšla iz nekdanje Iskre. V njej imajo večinski, 60-odstotni delež, zasebni lastniki, 40-odstotni lastnik pa je država preko skladov in Slovenske razvojne družbe. Iskrateling je prisotna na trgih Slovenije, Rusije, BiH, Hrvaške, Ukrajine, Nizozemske in drugih dežel. V lanskem letu je dosegla 30 milijonov nemških mark letnega prometa ter dobiček v višini 200.000 mark.
Razbili Lončaričevo navezo
30. 11. 2000 00.00
Na novinarski konferenci je direktor uprave kriminalistične policije Dušan Mohorko pojasnil ozadje dogodkov, ko so policisti v ponedeljek, 27. novembra, ob šesti uri zjutraj na območju policijskih uprav Ljubljane, Maribora, Murske Sobote in Kopra pričeli z zaključkom akcije proti organizirani mednarodni kriminalni združbi, ki se je ukvarjala z ilegalnim prevozom prebežnikov iz vzhodnih držav preko Slovenije v Italijo. V akciji, v kateri je sodelovalo 162 kriminalistov in policistov, so prijeli 25 osumljencev, za 24 so odredili policijsko pridržanje, tri osebe pa še iščejo, tudi z mednarodno tiralico. Dvanajst osumljencev so privedli na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku, zaslišanja zadnjih štirih še tečejo, za sedem osumljencev je preiskovalni sodnik odredil pripor, opravili pa so tudi 35 hišnih preiskav in preiskavo bančnega sefa. Delo policije je usmerjala vodja skupine tožilcev za posebne zadeve Jožica Boljte-Brus, z akcijo pa so organizirano združbo razbili od vrha do tal. Pri primeru so dobro sodelovali tudi z italijansko in hrvaško policijo, težave so imeli le zaradi predčasnega razkritja glavnega organizatorja prevozov, ki ga je povzročila nepremišljena izjava tržaškega tožilca, je povedal Mohorko.
Ivanov na obisku v Berlinu
26. 11. 2000 00.00
Rusija je izrazila pripravljenost na obsežen dialog in intenzivnejše sodelovanje z Evropsko unijo na področju varnosti. Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Berlinu dejal, da bi morala Evropa postati gonilo obsežne strateške stabilnosti v svetu. Še posebej pa so neločljiv del evropskega varnostnega sistema stabilni in prijateljski rusko-nemški odnosi, je poudaril Ivanov.
Dobrodelni bazar
25. 11. 2000 00.00
Slovensko mednarodno združenje žensk SILA (Slovenian International Ladies Association), neprofitna in nevladna organizacija, katere članice so žene tujih diplomatskih in gospodarskih predstavnikov v Sloveniji in tudi Slovenke, je pripravilo že sedmi mednarodni dobrodelni bazar, kjer se je predstavilo prek 20 držav. Svoje kulinarične specialitete so za slovensko stojnico pripravili znani Slovenci. Veliko jih je prišlo tudi kupiti kakšno malenkost. Predstavniki prav vseh držav so imeli polne roke dela, še posebej zadovoljni pa so bili predstavniki Rusije.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Arafat odhaja v Moskvo
23. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se bo od petka do nedelje mudil na obisku v Moskvi, kjer se bo sestal z ruskim predsednikom Putinom. Do srečanja naj bi prišlo na Arafatovo pobudo. Palestinci so od Rusije že večkrat zahtevali, naj se aktivno vključi v mirovni proces na Bližnjem vzhodu, saj je Moskva uradno poleg Washingtona pokrovitelj mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci.
Jelcin za posrednika v Čečeniji
21. 11. 2000 00.00
Čečenski predsednik Aslan Mashadov, ki ga iščejo ruske oblasti, je predlagal nekdanjega predsednika Rusije Borisa Jelcina za posrednika v konfliktu na Severnem Kavkazu. Jelcin bi lahko kot izkušen politik sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina prepričal, da mu ruski generali prikrivajo resnični položaj v Čečeniji, je v pogovoru za torkovo izdajo tednika Moskovskije Novosti povedal Mashadov. Jelcin in Mashadov sta leta 1996 sklenila mirovni sporazum o končanju prve vojne v Čečeniji.
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
Izstrelili vesoljsko ladjo Progress M1-4
16. 11. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki je po približno desetih minutah v nizko orbito okoli Zemlje utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M1-4. Ladja naj bi se po dveh dneh poleta združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), ki se je v času izstrelitve gibala približno 385 kilometrov nad Atlantskim oceanom, zahodno od obale Gabona.
Vrh Azijsko-pacifiškega foruma
15. 11. 2000 00.00
V brunejsko prestolnico, kjer se bo danes začel dvodnevni vrh predsednikov držav in vlad Azijsko-pacifiškega foruma za gospodarsko sodelovanje (APEC), so sinoči pripotovali ameriški, ruski in kitajski predsednik Bill Clinton, Vladimir Putin in Jiang Zemin.
Krepitev sodelovanja med Rusijo in Mongolijo
14. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov mongolski kolega Natsagiin Bagabandi sta danes v mongolski prestolnici Ulan Bator podpisala skupno deklaracijo, v kateri sta potrdila zavezanost Rusije in Mongolije sporazumu o prijateljskih odnosih in sodelovanju med državama iz leta 1993. Dokument med drugim navaja, da se državi zavzemata za "izgradnjo večpolarnega sveta", da se ne bosta pridružili vojaško-političnim organizacijam, ki bodo usmerjeni proti eni od obeh držav, in da s tretjimi državami ne bosta podpisali sporazumov, ki bi ogrožali ozemeljsko celovitost druge države. Kot je na novinarski konferenci ocenil ruski predsednik, je treba rusko-mongolske odnose še okrepiti, čeprav državi na mednarodnem prizorišču učinkovito sodelujeta že dlje časa. Putin je izrazil tudi rusko podporo odločitvi Mongolije, da ne bo uporabljala jedrske energije. Po besedah predstavnika ruske delegacije Sergeja Prihodka se z mongolskimi predstavniki niso pogovarjali o odpisu mongolskega dolga Rusiji, vendar pa nameravata finančni ministrstvi obeh držav pospešili pogovore o tem vprašanju. Ruski in mongolski predstavniki so se med Putinovim zgodovinskim obiskom dogovorili še za okrepljeno sodelovanje na področju kmetijstva, metalurgije, pridelovanja hrane in na energetskem področju. Putin je tudi predlagal uvoz mesa iz Mongolije, kar bi pripomoglo k ureditvi razmer na prehrambenem tržišču v Rusiji.
Kim Clijsters zmagovalka turnirja v Leipzigu
05. 11. 2000 00.00
Na teniškem turnirju WTA z nagradnim skladom 635.000 ameriških dolarjev je komaj 17-letna belgijska tenisačica Kim Clijsters s 7:6 (8:6), 4:6 in 6:4 po več kot dveh urah igre premagala sedmo nosilko Eleno Lihovcevo iz Rusije in tako dosegla doslej največjo zmago v karieri. V njeni kratki profesionalni karieri je to njena tretja turnirska zmaga.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Potapljači dvignili še nekaj trupel
29. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so s potopljene ruske jedrske
ZRJ najpomembnejša partnerka na Balkanu
27. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija za Rusijo ostaja najpomembnejša in najbližja partnerka na Balkanu, je ruski zunanji minister Igor Ivanov poudaril ob začetku današnjega srečanja z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki je davi prispel na nekajurni delovni obisk v Moskvo. Rusija se bo zavzela, da se bo do nedavnega povsem osamljena ZRJ kot enakopravna partnerka vrnila v mednarodno skupnost. "To je v skladu z interesi stabilnosti na Balkanu in v celotni Evropi," je dejal Ivanov po poročanju ruskih tiskovnih agencij. Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju s Koštunico povedal, da Rusija spoštuje izbiro jugoslovanskega ljudstva. Tudi on je poudaril, da je ZRJ ne le tradicionalna partnerka Rusije na Balkanu, ampak ena njenih najpomembnejših partnerk nasploh. Izrazil je zadovoljstvo, da je ZRJ našla pot iz krize brez uporabe sile. Koštunica je potrdil, da bodo v Srbiji kmalu volitve, ki bodo potekale mirno, in da bosta tako zvezna kot republiška vlada koalicijski. Po navedbah diplomatskih virov so jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji Borislava Miloševića za čas Koštuničevega obiska v Moskvi odpoklicali v Beograd. Novinarji namreč niso spregledali, da v skupini, ki je Koštunico pričakala na moskovskem letališču, ni bilo Borislava Miloševića, starejšega brata Slobodana Miloševića, ki je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi od decembra 1998. Jugoslovanski predsednik ima na programu še srečanje z ruskim patriarhom Aleksijem II. Koštunica je po svojih besedah v Moskvo prišel, ker ZRJ potrebuje pomoč, in močno upa, da jo bo dobila od Moskve.
Dva primera dopinga na paraigrah
22. 10. 2000 00.00
Paraolimpijske igre v Sydneyju sta zaznamovala dva nova primera uživanja prepovedanih poživil. Tako kot v prejšnjem primeru, ko so odkrili štiri grešnike, sta tudi tokratna primera dopinga v vrstah dvigovalcev uteži, predsednik Mednarodnega paraolimpijskega komiteja (IPC) Robert Steward pa ni želel izdati imen kršiteljev.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Humanitarni koordinator o Iraku
20. 10. 2000 00.00
Novi humanitarni koordinator OZN za Irak Tun Myat je na novinarski konferenci v New Yorku opisal položaj v Iraku, za katerega že deset let veljajo mednarodne sankcije. Myat je pozval k čimprejšnji sprostitvi 2,2 milijarde dolarjev vrednih pogodb iz Programa nafta za hrano, po katerem lahko Irak izvaža nafto, denar od prodaje pa pod nadzorom OZN nato porabi za hrano in zdravila. Za veliko večino zaostalih pogodb so odgovorne ZDA, ki trdijo, da lahko blago služi v drugačne kot le humanitarne namene. Myat je izrazil prepričanje, da je program razdeljevanja hrane v Iraku sicer med najboljšimi na svetu in hrana pride do tistih, ki jo potrebujejo, vendar ljudem primanjkuje vseh drugih dobrin. Iračani zato hrano prodajajo na črnem trgu, da bi dobili denar za obleko in obutev.
Arafat in Barak pristala na udeležbo na vrhu
14. 10. 2000 00.00
Medtem ko se izraelsko-palestinski spopadi nadaljujejo - sinoči so izraelski vojaki v Hebronu ubili še enega Palestinca - je ameriški predsednik Bill Clinton sinoči izjavil, da bi lahko po zaslugi intenzivnih diplomatskih prizadevanj kmalu dosegli rešitev krize. "Rezultate bi lahko dosegli v prihodnjih nekaj urah, zelo trdo delamo, da bi nam to uspelo," je zatrdil Clinton.