sls. predsednik
Tudi v opoziciji za Nato
22. 08. 2001 00.00
Nova Slovenija ima vstop v EU in zvezo Nato za prioriteti, vendar opozarjajo na premalo poudarjene koristi vstopa v Nato. Podobnega mnenja so tudi v SLS+SKD, ki pa zagovarjajo predhodne referendume.
Drnovšek o denacionalizaciji
12. 07. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je v zvezi z odločitvijo kmetijskega ministra Franca Buta o vračilu pokljuških gozdov cerkvi in nasprotno odločitvijo kulturne ministrice Andreje Rihter o ne-vračanju Blejskega otoka povedal, da sta obe rešitvi v nasprotju z njegovimi navodili prehiteli dogovarjanja o celoviti razrešitvi problematike vračanja nacionaliziranega cerkvenega premoženja.
Pred sestankom koalicijskih partneric
10. 07. 2001 00.00
Vlada in parlament naj bi po besedah predsednika SLS+SKD Francija Buta že prihodnji teden obravnavala predlog dogovora o meji s Hrvaško. Seveda pa je pogoj za to obstanek vladne koalicije na Hrvaškem. Pred pomembnimi meddržavnimi odločitvami nekateri analitiki opozarjajo na razrahljano domačo koalicijo. Govori se celo že o vladni krizi.
Vodstvo stranke o nesoglasjih v koaliciji
10. 07. 2001 00.00
Po krizi v koaliciji, ki se je začela s sodelovanjem SLS+SKD pri referendumu o umetni oploditvi, nadaljevala z maloobmejnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško, sodelovanjem poslancev stranke pri ustanovitvi preiskovalne komisije ter doživela vrhunec ob vrnitvi gozdov cerkvi, se je popoldne v Novem mestu sestalo vodstvo stranke SLS+SKD.
Zaostrovanje odnosov v koaliciji
06. 07. 2001 00.00
Razmere v vladni koaliciji so se s podpisom štirih poslancev SLS+SKD pod zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala okoliščine domnevnega oškodovanja elektrogospodarstva in vrnitvi gozdov v Triglavskem narodnem parku cerkvi ponovno zaostrila. Predsednik Združene liste Borut Pahor je predsednika vlade Janeza Drnovška pozval, naj zaradi političnih razmerah v koaliciji še ta mesec skliče sestanek koalicijskih partnerjev.
Kršitev koalicijske pogodbe
05. 07. 2001 00.00
Je vladna SLS+SKD s tem, ko so se njeni štirje poslanci pridružili opozicijskim poslancem in podpisali pod zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije, ki naj bi raziskala okoliščine domnevnega oškodovanja elektrogospodarstva, kršila koalicijsko pogodbo?
SLS+SKD o obmejnem sporazumu
02. 07. 2001 00.00
Po mnenju SLS+SKD bi bilo za Slovenijo najbolje, če bi se s Hrvaško o meji dogovorila še pred ratifikacijo sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik SLS+SKD Franci But, tako ne bi bilo nobenih dvomov, ali SOPS lahko prejudicira mejo ali ne. Sicer pa bo stranka po njegovih besedah podprla ratifikacijo sporazuma, storila pa bo vse, da se do takrat doseže vsaj načelen dogovor o meji s sosednjo državo. Če namreč do poletja to vprašanje ne bo rešeno, potem je bistveno večja verjetnost, da bo o tem odločala arbitraža. V tem primeru pa bo po Butovem prepričanju postala aktualna tudi strankina resolucija o meji na morju in v Istri. But je še povedal, da bi v stranki v primeru, če bi se dogovori s Hrvaško zavrteli "drastično drugače od naših pričakovanj", še enkrat razmislili in se v stranki dogovorili o enotnem stališču.
Odzivi na pisanje hrvaških medijev
20. 06. 2001 00.00
Slovenija in Hrvaška naj bi bili tik pred dogovorom o najbolj občutljivem odprtem vprašanju med državama - o poteku kopenske in morske meje. Hrvaška stran današnjega pisanja hrvaškega časnika Vjesnik, ki je predstavil domnevni kompromisni predlog hrvaške vlade za rešitev vprašanja meje, in srečanja obeh premierov Drnovška in Račana ni želela komentirati, redkobesedni pa so bili tudi slovenski predstavniki.
Opozicijska vprašanja premieru
19. 06. 2001 00.00
Na predstavnike vlade se je z vprašanji obrnilo približno 30 poslank in poslancev, med njimi kot prvi trije opozicijski poslanci, ki so svoja vprašanja naslovili neposredno na premiera Janeza Drnovška. Med njimi so poslanci najprej prešli na pobude in vprašanja, v okviru katerih je uvodoma premier Janez Drnovšek odgovarjal na opozicijska vprašanja o odnosih s sosednjo Hrvaško, problematiki mladih in o posledicah morebitnega referenduma v zvezi s prostocarinskimi trgovinami (PCP) na mejnih prehodih z državami EU.
Protest SNS proti manipulaciji
17. 06. 2001 00.00
Slovenska nacionalna stranka (SNS) najostreje protestira proti politični manipulaciji ob srečanju ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, v Sloveniji, ko je bil na sprejemu od vseh predstavnikov političnih strank navzoč le predsednik SDS Janez Janša in bil povrh vsega predstavljen še kot "vodja opozicije". Prepričani smo, da brez dogovora v najvišjih političnih strukturah to ne bi bilo mogoče in da za vsem stoji odločitev premiera Janeza Drnovška, da tudi z lažmi doseže tisto, kar si je zastavil. Z najnovejšo podlo manipulacijo je dr. Drnovšek evidentno pokazal, da namerava v najkrajšem času - takoj po sprejemu novega poslovnika DZ, v katerem opozicija ne bo več imela nobene besede in možnosti, celo govora ne, in po sprejemu nekaterih ustavnih sprememb - vreči iz vladne koalicije tako ZLSD kot tudi SLS+SKD in vanjo pripeljati SDS in NSi. Predsednika SDS je dr. Drnovšek na omenjeni način že predstavil kot svojega naslednika, v zameno za to pa lahko na predsedniških volitvah naslednje leto računa na desne glasove, je v današnji izjavi za javnost napisal predsednik SNS Zmago Jelinčič.
Podobnik o odločitvi ustavnega sodišča
23. 05. 2001 00.00
Z ugotovitvijo ustavnega sodišča, da maloobmejni sporazum med Slovenijo in Hrvaško ni v neskladju s slovensko ustavo, vprašanje sporazuma ni več ustavno-pravno vprašanje, ampak postaja politično vprašanje, je na novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine SLS+SKD Janez Podobnik, sicer tudi predsednik glavnega odbora stranke. Kot je opozoril, so ustavni sodniki v svojih zaključnih ugotovitvah kar dvakrat jasno zapisali, da velja ločiti ustavno-pravni vidik sporazuma od političnega vidika, katerega težo mora prevzeti državni zbor. "V državnem zboru je zadostna večina za ratifikacijo sporazuma, ugotovitev ustavnega sodišča pa za odnose v vladajoči koaliciji ne pomeni nič."
Kongres SDS v Celju
19. 05. 2001 00.00
Po napovedih predsednika SDS Janeza Janše je 7. kongres stranke, ki zaseda v prostorih Celjskega sejma, "kongres novih energij". Približno 400 delegatov - nekaj več kot polovica jih je delegatov po funkciji, ostali pa so bili izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Predkongresna razprava v stranki je pokazala, da politični program, ki je bil sprejet maja 1999 na portoroškem kongresu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi oz. dopolniti z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o delovno-pravni zakonodaji, o Evropski zvezi, o zvezi NATO, o razvoju slovenskega podeželja in kmetijstva, o sonaravnem bivanju in delovanju, o pomenu inovativne družbe ter o povečevanju neupravičenih socialnih razlik. Predlog resolucije z naslovom Devet grafitov študentskega razuma pa je pripravila tudi Socialdemokratska mladina (SDM).
Stroka proti umetni oploditvi
18. 05. 2001 00.00
Slovenci bomo junija na referendumu odločali o možnosti umetne oploditve tudi za samske ženske. Včeraj so se v ljubljanskih Križankah zbrali tisti, ki menijo, da imajo pravico do umetne oploditve tudi samske ženske. Vendar pa so udeleženci razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo, v katerem so predstavniki stroke iz vse Slovenije, proti noveli zakona.
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00
Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
SLS+SKD ostaja v vladi
08. 05. 2001 00.00
SLS+SKD zaradi zadnjih kadrovskih odločitev vlade ne bo razdrla partnerstva z LDS, je po seji glavnega odbora stranke za 24ur povedal njen predsednik Franci But in ob tem dodal, da si bo stranka prizadevala za večjo prepoznavnost v koaliciji.
SLS+SKD še vedno v koaliciji
06. 05. 2001 00.00
SLS+SKD naj nadaljuje svoje delo v vladni koaliciji, je osrednje sporočilo z današnje za javnost zaprte seje širšega vodstva stranke v Zbiljah. Skupno stališče s t.i. klavzure stranke, ki ga bodo posredovali tudi strankinemu glavnemu odboru - ta se bo sestal v torek in premleval tudi nastale razmere po nekaterih vladnih kadrovskih odločitvah, ki burijo duhove v stranki, je, kot je dejal njen predsednik Franci But, da nadaljujejo delo v koaliciji, "vendar z bistveno bolj aktivno vlogo kot doslej". Glavni namen sestanka je bila razprava o programskih smernicah, ki jih želi stranka doseči v vladi, ter njenih prednostnih nalogah.
Negotova koalicijska usoda SLS+SKD
24. 04. 2001 00.00
Pozno popoldne se je v Ljubljani sestal Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, že prej pa se je vodstvo stranke pogovarjalo s poslansko skupino. Tema obeh sestankov je odločitev stranke o položaju v koaliciji, potem ko je vlada Marjana Podobnika razrešila z mesta predsednika uprave Telekoma.
But zahteva revizijo
20. 04. 2001 00.00
Predsednik SLS+SKD France But je na današnji novinarski konferenci ponovno poudaril, da z razrešitvijo Marjana Podobnika z mesta predsednika uprave Telekoma LDS ni spoštovala vseh postopkov, ki jih narekuje koalicijska pogodba. Osebno se sicer zavzema, da bi stranka, kljub zadnjim zapletom v zvezi s kadrovskimi rešitvami, zaradi vsebinskih razlogov še naprej vztrajala v koaliciji.
Izredna seja SLS + SKD
17. 04. 2001 00.00
Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke je na sinočni izredni seji za zaprtimi vrati razpravlja o odločitvi ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja, da vladi predlaga razrešitev predsednika uprave Telekoma Marjana Podobnika in dveh članov uprave, Pavla Žaklja in Adolfa Špenka.
Izredna seja SLS+SKD
16. 04. 2001 00.00
Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke bo na današnji seji razpravljal o tem, kaj odločitev ministra za informacijsko družbo Pavla Gantarja, ki je vladi v petek predlagal razrešitev predsednika uprave Telekoma Marjana Podobnika in dveh članov uprave, Pavla Žaklja in Adolfa Špenka, pomeni za nadaljnje odnose v koaliciji.
Gantar za zamenjavo Podobnika
14. 04. 2001 00.00
Minister za informacijsko družbo Pavel Gantar je vladi včeraj poslal predlog o razrešitvi predsednika uprave Telekom Marjana Podobnika in dveh članov uprave, Pavla Žaklja in Adolfa Špenka. Minister Gantar je svojo odločitev pojasnil:"Telekom Slovenije se nahaja v zelo občutljivem trenutku prilagoditve na novi zakon o telekomunikacijah, na reorganizacijo v gospodarsko združbo, zato menimo, da mora biti uprava bolj izkušena in bolj usposobljena za prehod v novo stanje."
Priprave na majski kongres
03. 04. 2001 00.00
Socialdemokrati so pred majskim kongresom, ki bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot 19. maja v Celju, predstavili nekatere kongresne dokumente. V resoluciji so stranko opredelili kot stranko načelne politične sredine z dolgoročnim zavezništvom z Novo Slovenijo. Za SLS+SKD pa ugotavljajo, da je pristala na tranzicijski levici. Na kongresu bo približno 430 delegatov sprejelo novi statut stranke, hkrati pa izvolilo predsednika ter člane izvršilnega in nadzornega odbora SDS. Kot je na novinarski konferenci poudaril predsednik SDS Janez Janša, celjski kongres ne bo spreminjal sedanjega političnega programa stranke, ki je bil sprejet pred dvema letoma na kongresu v Portorožu. Po njegovih besedah je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko "načelne sredine" umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskoletnih spremembah v slovenskem političnem prostoru.
Novo vodstvo ljubljanske SDS
31. 03. 2001 00.00
Andrej Bručan, nekdanji minister za zdravstvo v Bajukovi vladi in vodja urgentne službe ljubljanskega Kliničnega centra, je novi predsednik mestnega odbora SDS Ljubljana. Na konferenci najmočnejšega strankinega občinskega odbora v državi so izvolili tudi 15-članski izvršilni odbor.
SLS+SKD za sprejetje Vatikanskega sporazuma
29. 03. 2001 00.00
Vatikanski sporazum, kot je bil pripravljen in dogovorjen, je dobra podlaga za obravnavo in sprejetje. Vsakršne bistvene spremembe bi pomenile odmik od koalicijske pogodbe oz. bi vsebinsko onemogočale njegovo sprejetje v kratkem času, ker bi v tem primeru bilo potrebno vse pogovore in pogajanja začeti znova, za kar ni nobene potrebe, je med sejo izvršilnega odbora (IO) SLS+SKD Slovenske ljudske stranke strnil stališče predsednik te stranke Franci But. Člani odbora so prav tako govorili o kratkoročnih dejavnostih ter novi regijski organiziranosti stranke. Imenovali pa so tudi strankin strateški svet, posvetovalno telo predsednika stranke. V njem bosta med drugim sodelovala nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar ter nekdanji predsednik SLS+SKD Franc Zagožen.
Znova o vatikanskem sporazumu
26. 03. 2001 00.00
Vatikanski sporazum postaja resen kamen spotike v vladni koaliciji. Vodstvo Združene liste je namreč na današnjem sestanku sklenilo, da bo LDS predlagalo, da se sprejem sporazuma za nekaj časa odloži.
Sestanek odbora SLS+SKD
19. 03. 2001 00.00
Nekaterih članov izvršilnega odbora, predvsem štajerskega dela, v katerem je tudi mecen Marije Ribič Franc Kangler, na seji ni bilo. Virus v SLS+SKD, ki se je aktiviral zaradi Marije Ribič, je bil pravzaprav programiran na kongresu v Murski Soboti s samo sestavo izvršilnega odbora stranke.
SLS+SKD sklicala sestanek
16. 03. 2001 00.00
Izvršilni odbor SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, ki je po četrtkovi razrešitvi Marije Ribič z mesta direktorice Pošte Slovenije obravnaval nastale razmere v vladni koaliciji, bo zahteval čimprejšnji sklic sestanka predsednikov koalicijskih strank in poslanskih skupin . Na njem naj bi obravnavali razmere v načinu delovanja koalicije, je poudaril prvak SLS+SKD Franci But. Po njegovih besedah naj bi bil namen in cilj sestanka v tem, da najdejo jasen in bolj natančen dogovor, kako in na kakšen način kadrovska vprašanja reševati, da ne bi oteževala izvrševanja vsebinskih projektov programa vladne koalicije.
Bodo Ribičevo razrešili?
14. 03. 2001 00.00
Kot kaže se je vladna koalicija znašla pred prvo resno preizkušnjo, saj je odnose v njej zaostrila za četrtek napovedana razrešitev generalne direktorice Pošte Marije Ribič. Ribičeva je sicer že prejšnji teden napovedala, da bo razrešena, vendar je bil predlog umaknjen.
O kandidatih za guvernerja BS
13. 03. 2001 00.00
Po včerajšnjih ločenih posvetovanjih predsednika republike Milana Kučana z vodji poslanskih skupin ter poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti o možnih kandidatih za guvernerja Banke Slovenije (BS) sta se o podpori kandidatom danes dokončno opredelili tudi DeSUS in SDS. Koalicijska DeSUS podpira nekdanjega finančnega ministra Mitjo Gasparija, ki ima ob izraženi podpori LDS, SNS in SMS med tremi kandidati največ možnosti za imenovanje, poslanska skupina SDS pa je predsedniku države danes sporočila, da Gasparijevega imenovanja ne podpira. Med možnimi kandidati za prvega moža osrednje slovenske banke sta sicer še dosedanji guverner France Arhar, ki ga podpirajo v SLS+SKD, ter finančni strokovnjak Boris Pleskovič, ki ga je v včerajšnjem pogovoru predlagala NSi.
Kučan o kandidatih za guvernerja
12. 03. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je z vodji poslanskih skupin začel ločena posvetovanja o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, saj sedanjemu guvernerju Francetu Arharju 31. marca poteče njegov drugi šestletni mandat. Kot je po posvetovanju dejal Tone Anderlič, poslanska skupina LDS podpira nekdanjega finančnega ministra Mitjo Gasparija, poslanska skupina NSi pa je po besedah Andreja Bajuka kot možnega kandidata predsedniku Kučanu predlagala finančnega strokovnjaka Borisa Pleskoviča. Ostale poslanske skupine se glede predloga še niso dokončno opredelile in nameravajo to storiti jutri.