srbski

Jugoslovansko gospodarstvo v oceni SB

10. 07. 2001 00.00

Svetovna banka (SB) je v svoji študiji o perspektivah jugoslovanskega gospodarstva ocenila, da bo ZRJ potrebovala za okrevanje najmanj 10 let in da bo raven 80 odstotkov bruto domačega proizvoda, ki ga je dosegla leta 1989, dosegla šele leta 2010. Srbski minister za finance Božidar Djelić pa meni, da lahko Srbija s svojim programom reform naredi največji uspeh v primerjavi z vsemi drugimi državami v tranziciji, je zapisal časnik Večernje novosti. Zanj je Djelić med drugim tudi povedal, da lahko gospodarstvo ZRJ okreva dvakrat hitreje kot meni SB, in to ob popolni socialni stabilnosti. Ocena WB o okrevanju gospodarstva ZRJ temelji na samo štirih odstotkih gospodarske rasti na leto in na pričakovanem prilivu tuje finančne pomoči po približno dve milijardi dolarjev letno, v prihodnjih 10 letih. Analitiki&nbsp

Se bo Plavšićeva branila s svobode?

09. 07. 2001 00.00

Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.

Odkrili novo množično grobišče

09. 07. 2001 00.00

Sodni izvedenci so v bližini vasi Glogova, nekaj kilometrov zahodno od Srebrenice, odkrili novo množično grobišče, v katerem naj bi bilo več deset trupel. Vodja muslimanske komisije za pogrešane osebe Amor Masović je dejal, da gre najverjetneje za muslimane, pobite ob srbski zasedbi Srebrenice leta 1995.

Pravna pomoč Miloševiću

06. 07. 2001 00.00

Dva kanadska odvetnika, člana Mednarodnega odbora za obrambo, Christophe Black in Andre Tremblax, sta včeraj odpotovala iz Kanade v Haag, kjer naj bi nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću na njegovo prošnjo nudila pravne nasvete, je pred odhodom v Evropo dejal Black.

Jelišiću potrdili kazen

05. 07. 2001 00.00

Prizivno sodišče Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes soglasno potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Gorana Jelišića, znanega tudi pod vzdevkom "srbski Adolf iz Bosne", obsodilo na 40 let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Gre za najvišjo kazen, ki jo je doslej izreklo haaško prizivno sodišče. Sodniki prizivnega sodišča so zavrnili tako pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo obsodbo Jelišića tudi zaradi genocida, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen.

Haag čaka na Karadžića in Mladića

05. 07. 2001 00.00

Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu

Triglav tudi na srbskem trgu

04. 07. 2001 00.00

Generalna direktorica Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič je danes obiskala območno enoto zavarovalnice v Slovenj Gradcu, ki praznuje 10-letnico poslovanja. Kot je povedala na novinarski konferenci, vidi nadaljnji razvoj zavarovalnice v razvoju novih zavarovanj znotraj Slovenije in hkrati v širitvi izven nje. Zavarovalnica Triglav je sicer že deset let prisotna na Hrvaškem, medtem ko je včeraj preko druge največje jugoslovanske zavarovalnice DDO iz Novega Sada vstopila tudi na srbski trg.

Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem

04. 07. 2001 00.00

Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.

Milošević ne potrebuje zagovornika

03. 07. 2001 00.00

Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.

Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem

03. 07. 2001 00.00

Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.

V Salzburgu o dvostranskih odnosih

02. 07. 2001 00.00

Slovenija in Hrvaška prav v tem obdobju pospešeno rešujeta preostala odprta vprašanja. To sta na srečanju ob robu tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma v Salzburgu ugotovila premier Janez Drnovšek in hrvaški predsednik Stipe Mesić. Po Drnovškovih besedah sta državi zelo daleč pri reševanju vprašanja meje, dogovor glede JE Krško pa je praktično že dosežen.

Izročitev ni presenetila nikogar

02. 07. 2001 00.00

Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."

Drnovšek v Salzburgu

02. 07. 2001 00.00

Slovenski premier Janez Drnovšek, ki se v Salzburgu udeležuje tridnevnega Evropskega gospodarskega foruma, je imel danes več dvostranskih srečanj. Med drugim se je sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, s srbskim premierom Zoranom 195144inđićem, krajši pogovor pa je imel tudi s Clausom Schwabom, enim od ustanoviteljev in predsednikov Svetovnega gospodarskega foruma, ki prireja srečanje v Salzburgu.

Milošević optimističen in poln energije

30. 06. 2001 00.00

Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je svoji družini v telefonskem pogovoru iz zapora v Scheveningenu sporočil, da bo Haag zapustil živ in zdrav, je za beograjski radio B-92 danes povedal eden od njegovih odvetnikov Branimir Gugl. Po mnenju Miloševića gre za politični proces, je še povedal Gugl.

Odzivi na Miloševićevo izročitev

29. 06. 2001 00.00

Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.

Slovenski Oracle podpira finančno poslovanje v BiH

27. 06. 2001 00.00

Slovensko podjetje Oracle Software je prevzelo uresničevanje enega največjih projektov v povojni Bosni in Hercegovini. S sedeža v Ljubljani bodo preko svoje sarajevske podružnice vodili izgradnjo finančno informacijskega sistema za učinkovito upravljanje s finančnimi viri ter računalniško vodenje računovodstva in materialnega poslovanja.

Nova množična grobišča

25. 06. 2001 00.00

Ob množičnem grobišču v beograjskem obmestnem naselju Batajnica, v katerem so doslej našli približno 30 trupel, domnevnih žrtev zločinov na Kosovu, so še štiri podobna grobišča, poroča Glas javnosti. Ob koncu minulega tedna je preiskovalni sodnik iz Kladova potrdil, da so še eno množično grobišče odkrili tudi v Petrovem Selu. Obe množični grobišči v Petrovem selu ležita blizu centra za urjenje posebnih protiterorističnih enot (SAJ) srbskega ministrstva za notranje zadeve. V neposredni bližini podobnega centra za urjenje pripadnikov SAJ je tudi množično grobišče pri Batajnici, kjer naj bi danes ali jutri končali izkopavanja trupel.

Odlok o sodelovanju s Haagom

23. 06. 2001 00.00

Jugoslovanska vlada naj bi sprejela odlok o sodelovanju s Haaškim sodiščem za vojne zločine, ki med drugim predvideva tudi izročitev jugoslovanskih državljanov Haagu.

Putin obiskal Kosovo

18. 06. 2001 00.00

Ruski predsednik Vladimir Putin je po pogovorih s predsednikom ZRJ in premierom Srbije, Vojislavom Koštunico in Zoranom 195144inđićem, v Beogradu popoldne obiskal Prištino. Po sprejemu na prištinskem letališču Slatina, kjer ga je skupaj z zunanjim ministrom Igorjem Ivanovom pozdravila ruska častna garda sil KFOR, je Putin s sodelavci odšel v vas Vrelo, kjer je sedež ruskega kontingenta v okviru sil KFOR. Med nekaj urnim obiskom na Kosovu se je Putin srečal s poveljnikom sil KFOR, generalom Thorsteinom Skiakerjem, pa tudi vodjo misije UNMIK Hansom Haekkerupom ter s 15-člansko delegacijo Varnostnega sveta ZN, ki je od sobote na obisku na Kosovu.

Putin v Jugoslaviji

17. 06. 2001 00.00

Ruski predsednik Vladimir Putin je po prvem srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Sloveniji dopotoval na prvi obisk v Beograd in se sestal z jugoslovanskim kolegom Vojislavom Koštunico, v nadaljevanju pa tudi z zunanjim ministrom Goranom Svilanovićem in srbskim premierom Zoranom 195144inđićem. Osrednja tema pogovorov je bila kriza na Kosovu in Makedoniji, za katero naj bi Moskva po podatkih Beograda predložila nov mirovni načrt. Sogovorniki naj bi razpravljali tudi o vprašanju visokih dolgov obeh držav.

Množično grobišče pri Beogradu

13. 06. 2001 00.00

Na policijskem vadišču v Batajnici, deset kilometrov severno od Beograda, so našli množično grobišče, v katerem so domnevno pokopana trupla albanskih civilistov s Kosova, je danes sporočil načelnik policije Dragan Karleuša. Povedal je, da se grobišče razteza na območju stotih kvadratnih metrov in da je globoko tri metre. Novinarjem so predvajali tudi posnetke izkopavanj na tem grobišču, po besedah srbskega notranjega ministra Dušana Mihajlovića pa so pri izkopavanjih navzoči preiskovalci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bodo nadzirali tako izkopavanja kot preiskavo. Dodal je še, da je na istem kraju verjetno še več množičnih grobišč.

Uničen del arhivov srbske tajne službe

12. 06. 2001 00.00

Po besedah svetovalca načelnika srbske službe državne varnosti Vladimirja Nikolića so sodelavci nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića po njegovem odstopu uničili del arhivov srbske tajne službe. Za uničenje arhivov tajne službe naj bi bil odgovoren predvsem nekdanji vodja službe državne varnosti Rade Marković, ki je sicer medtem zaradi drugih obtožb že v priporu, poroča tiskovna agencija Beta.

195144inđić na obisku v Sarajevu

12. 06. 2001 00.00

Predsedujoči predsedstvu BiH Živko Radišić je v Sarajevu sprejel srbskega premiera Zorana 195144inđića, ki je na čelu vladne in gospodarske delegacije na enodnevnem delovnem obisku v BiH. Radišić je podprl napore oblasti ZRJ in Srbije pri obrambi državne suverenosti in ozemeljske celovitosti, še posebej pa prizadevanja za ureditev razmer na Kosovu in jugu Srbije. Srbske predstavnike je sprejela tudi delegacija zunanjega ministrstva BiH na čelu z ministrom Zlatkom Lagumdžijo.

Trupla s Kosova v okolici Beograda

07. 06. 2001 00.00

Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je potrdil, da je množično grobišče albanskih žrtev iz tovornjaka-hladilnika, ki so ga marca 1999 izvlekli iz Donave pri Kladovu, "na območju Beograda". V njem naj bi bile poleg tistih iz tovornjaka tudi druge žrtve. "Vse to je bilo grozljivo. Ni šlo samo za en tovornjak-hladilnik, ampak so trupla sistematično odvažali s Kosova," trdi Mihajlović. Po njegovih besedah obstaja na omenjeni lokaciji po presoji policije pet ali šest množičnih grobišč, trupla kosovskih Albancev pa naj bi bila celo pod avtocesto.

Haag opozarja Beograd

04. 06. 2001 00.00

Ker se stranke jugoslovanske vladne koalicije niso mogle dogovoriti o zakonu, ki bi omogočil izročitev Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, se bodo pogovori nadaljevali. Po besedah srbskega pravosodnega ministra Vladana Batića naj bi temu nasprotovala črnogorska Socialistična narodna stranka, ki sodeluje v zvezni vladi, v Črni gori pa je v opoziciji. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je že sporočil, da ni zadovoljen so potekom pogovorov.

Srbski trgovci o prihodu Mercatorja

01. 06. 2001 00.00

Generalni direktor najuspešnejše trgovinske hiše v Beogradu C-Market Slobodan Radulović je za Privredni pregled povedal, da so trgovinske hiše iz nekdanjih jugoslovanskih republik pri svojih poskusih, da prodajo svoje izdelke na srbskem tržišču "enako agresivne kot tiste iz Evrope". Hkrati meni, da srbsko blago na teh tržiščih ni obravnavano enako ter da je v srbskih prodajalnah lažje najti blago iz nekdanjih jugoslovanskih republik kot pa srbske izdelke pri njih. "Ni problem kakovost izdelkov, ampak po vsemu sodeč psihologija ljudi, kajti mi lažje oprostimo in pozabimo."

Milošević ostaja v ZRJ

31. 05. 2001 00.00

Srbski premier Zoran 195144inđić je zavrnil rok, ki so ga za izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vnovič postavile ZDA. Po 195144inđićevem mnenju izročitev ni možna zaradi tehničnih in institucionalnih vzrokov.

195144inđić o sodelovanju s Haagom

26. 05. 2001 00.00

Srbski premier Zoran 195144inđić je dejal, da ZRJ čaka črna prihodnost, če ne bo sprejela zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Poudaril je, da pričakuje sprejem zakona, in da bodo koalicijske partnerice o njem razpravljale v ponedeljek. Črnogorska Socialistična ljudska stranka (SNP), ki je koalicijski partner vladajoče jugoslovanske koalicije DOS, se bo namreč do zakonskega predloga, ki predvideva izročitev jugoslovanskih državljanov v Haag, opredelila najkasneje v treh dneh. Če zakona ne bodo sprejeli, bo po 195144inđićevem mnenju prišlo do krize v ZRJ in zvezni vladi. Prepričan je, da se mora SNP odločiti, če si resnično prizadeva za "Jugoslavijo v Evropi" ali pa svoje politične nastope izrablja le za nabiranje točk na notranjepolitičnem prizorišču. SNP je kljub temu znova poudarila svoje nasprotovanje izročanju jugoslovanskih državljanov haaškemu sodišču.

Odprti tajni dosjeji

26. 05. 2001 00.00

Srbski državljani, ki so bili na seznamu državne varnostne službe nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića označeni kot politični nasprotniki režima, bodo v prihodnje imeli prost dostop do svojih dosjejev. Srbska vlada pod vodstvom Zorana 195144inđića je namreč srbskemu notranjemu ministrstvu izdala ukaz, da omogoči dostop do dosjejev vsem državljanom, katere je državna varnostna služba nadzorovala zaradi domnevnih prevratniških aktivnosti. Ekstremizma in terorizma so bili v času Miloševićeve vladavine obtoženi predvsem predstavniki opozicije, borci za človekove pravice, novinarji neodvisnih medijev in več tisoč kosovskih Albancev.

Milošević ukazal uničiti dokaze

25. 05. 2001 00.00

Namestnik načelnika Uprave kriminalistične policije Srbije Dragan Karleus je danes izjavil, da naj bi nekdanji jugoslovanski predsednik Milošević nekdanjemu notranjemu ministru Stojiljkoviću ukazal uničiti vse sledi zločinov, ki so jih jugoslovanske sile leta 1998 in 1999 zagrešile na Kosovu. Dragan Karleusa je na tiskovni konferenci povedal, da so 50 trupel s področja Kosova, ki so jih pred dobrim letom našli v Donavi, za državno tajno razglasili prav na podlagi ukaza tedanjega predsednika Slobodana Miloševića. Milošević je ukaz o uničenju vseh sledov o zločinih na Kosovu izdal konec marca 1999.