svet kriza

Nato namešča znatne dodatne sile na vzhodnem krilu

25. 02. 2022 06.35

Voditelji članic zveze Nato so na kriznem virtualnem zasedanju razpravljali o ukrepanju po ruskem napadu na Ukrajino. Zaveznice so že sprožile postopke za okrepitev svoje varnosti in preprečitev širjenja konflikta v zavezništvo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je govoril o novi normalnosti v Evropi. Dejal je, da bo Nato v odziv na ruski napad Ukrajine na vzhodnem krilu namestila svoje odzivne sile, tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje. Gre za sploh prvo namestitev teh sil za skupno obrambo.

Skupina G7 ostro obsodila rusko invazijo. EU: Kremelj bo odgovarjal za svoja dejanja

24. 02. 2022 06.57

Voditelji držav skupine G7 so v skupni izjavi po današnjem virtualnem srečanju ostro obsodili rusko invazijo na Ukrajino, ki so jo označili za "neizzvan in popolnoma neupravičen napad", ter dejali, da Rusija s tem ogroža svetovni mir in stabilnost. Tudi ameriški predsednik je ostro obsodil neizzvan in neupravičen napad ruskih sil. Zatrdil je, da bodo zavezniki ravnali enotno in odločno. Prav tako je Evropska unija, pa tudi več evropskih držav obsodilo rusko invazijo na Ukrajino. Predsednika Evropske komisije Ursula von der Leyen in Evropskega sveta Charles Michel sta zapisala, da bo Kremelj odgovarjal za svoja dejanja.

'Ne pričakujem radikalnih sankcij, ki bi Rusijo spravile na kolena'

23. 02. 2022 08.32

V Rusijo in Ukrajino so sploh po odločitvi dume, da lahko ruski predsednik Vladimir Putin v najvzhodnejšo pokrajino Ukrajine napoti vojsko, uprte vse oči. Po številnih obsodbah, ki jih je bila po priznanju neodvisnosti proruskih separatistov v Donecku in Lugansku deležna Rusija, se je Putin odzval, da je dogovor iz Minska že zdavnaj mrtev, a da cilj Rusije ni obnovitev ruskega imperija. A če se bo Ukrajina demilitarizirala, odpovedala zvezi NATO in ostala nevtralna, bo tudi Rusija izpolnila svoje zaveze, je dejal. Dežujejo tudi sankcije - Evropska unija z ukrepi proti bankam, ZDA pa tudi z dodatnimi ukrepi.

Napeto: Putin v separatistični regiji v Ukrajini pošilja vojsko

21. 02. 2022 06.55

Ruski predsednik Vladimir Putin je odredil napotitev ruske vojske za "ohranjanje miru" v separatistični regiji Doneck in Lugansk v Ukrajini, ki ju je priznal kot neodvisni državi. Ni sicer še jasno, kdaj naj bi ruski vojaki krenili čez mejo. Voditelja samooklicanih Ljudskih republik Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine sta ruskega predsednika že predhodno pozvala, naj prizna neodvisnost obeh ukrajinskih ozemelj, ki ju nadzorujejo ruski separatisti. V EU in zvezi Nato opozarjajo, da je to očitna kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine, zato napovedujejo sankcije.

Biden znova: Nevarnost ruske invazije v Ukrajino "zelo velika"

17. 02. 2022 07.09

Potem ko je Rusija naznanila nadaljnje umikanje vojaških sil z območij blizu Ukrajine, so zahodni zavezniki do tega skeptični. ZDA so navedbe Rusije o umikanju svojih vojakov z meje z Ukrajino že predhodno zavrnile kot napačne, Biden pa je znova zatrdil, da je nevarnost ruske invazije 'zelo velika. Po poročilih o obstreljevanju v Ukrajini ZDA in Nato opozarjata pred ruskimi provokacijami.

Rusija sporočila, da z ukrajinske meje umika določeno število vojakov

15. 02. 2022 06.15

Po več tednih napetosti je Rusija zdaj sporočila, da umika določeno število vojakov na ukrajinski meji. Razmere so še vedno majave, vendar pa upanje za diplomatsko rešitev še ni izgubljeno. V Rusijo se je odpravil tudi nemški kancler Olaf Scholz, Putin je na srečanju z njim dejal, da je pripravljen na nadaljevanje pogovorov, da si Rusija seveda ne želi vojne v Evropi, a da na njihove predloge doslej ni konstruktivnega odziva. Ruska duma je pozvala predsednika Vladimirja Putina, naj prizna neodvisnost ukrajinskih separatističnih regij Donetsk in Lugansk. Ukrajina na to odgovarja, da je to ekvivalent napadu brez orožja in "da bo v tem primeru takoj odstopila od dogovorov z vsemi posledicami."

Scholz obljubil hitro ukrepanje in sankcije v primeru ruskega napada na Ukrajino

13. 02. 2022 09.57

Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da spor med Rusijo in Ukrajino predstavlja "zelo resno grožnjo miru v Evropi", in dodal, da bi zahodne zaveznice proti Rusiji v primeru napada na Ukrajino nemudoma uvedle sankcije. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrel je zagotovil, da EU ne zapira svojih diplomatskih predstavništev v Ukrajini. "Ostajajo v Kijevu in še naprej delujejo v podporo državljanom EU in v sodelovanju z ukrajinskimi oblastmi," je sporočil. Ukrajina pa je medtem obljubila, da bo njen zračni prostor kljub vsemu ostal odprt za mednarodni promet.

Udarec ugledu države ali pravica? Zakaj bi posojilojemalce v frankih obravnavali drugače?

31. 01. 2022 10.45

Volitve so blizu in neobhodno jih seveda spremljajo predvolilni bombončki. Je pa Slovenija zaradi enega od načrtovanih darilc tema v uglednih medijih, kot sta Financial Times in Frankfurter Allgemeine Zeitung. Banke naj bi namreč morale za nazaj kompenzirati tečajna tveganja za posojila v švicarskih frankih, zaradi česar so bankirji seveda ogorčeni. Banke so ponovno poudarile, da je zakon škodljiv, neustaven in ogroža finančno stabilnost bančnega sistema. Če bo sprejet, napovedujejo vložitev pobude za oceno ustavnosti, pripravljajo tudi predlog za zadržanje izvajanja zakona.

Esej, zunanji sovražniki, zapletena zgodovina: kako smo končali na pragu vojne?

26. 01. 2022 06.00

Čeprav za zdaj še vsi vpleteni načeloma prisegajo na iskanje diplomatskih rešitev, napetostim na rusko-ukrajinski meji ni videti konca. Ruski predsednik Vladimir Putin pravi, da bo našel lastno "vojaško tehnično" rešitev, če Nato ne bo ustavil svoje "agresije", Zahod pa ga obtožuje, da išče konflikte, kjer jih ni, in napoveduje "boleče sankcije". Med obema velikima silama pa je Ukrajina. Država, utrujena od političnih preigravanj, ki jo ob tem hromijo še domača korupcija, šibko gospodarstvo in iskanje (nove) identitete med Vzhodom in Zahodom.

Biden ob morebitnem napadu na Ukrajino Rusiji zagrozil z 'ogromnimi posledicami'

25. 01. 2022 08.13

Po večkratnih razpravah o zaostrovanju razmer med Ukrajino in Rusijo je predsednik ZDA Joe Biden napovedal "ogromne sankcije proti Rusiji", če bo napadla Ukrajino. S prstom je zažugal tudi ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Biden pa je po kriznih pogovorih z evropskimi voditelji o odvračanju Rusije od napada na Ukrajino razglasil "popolno enotnost" med zavezniki. Pentagon je medtem sporočil, da je zaradi ukrajinske krize v pripravljenosti 8500 ameriških vojakov. V Kijevu pa se urijo prostovoljci.

KOMENTAR: Brechtovska gesta v času covidne solidarnosti

15. 01. 2022 09.45

"Splošna korist je pred lastno koristjo," zapiše Brecht v svojo knjižico in kritično premišljuje o stavku, ki so ga nacionalsocialisti zapisali na svoj prapor in ga širili med ljudi. Pretkano, si misli Brecht, ko sprevidi, da za zapisanim stavkom stoji slepar, ki se pretvarja, da je solidaren in poln najbolj plemenitih namenov ter da celo ponoči ne spi, ker ga tako zelo "skrbi" skupnost. Brecht se sprašuje: "Kdo je ta skupnost, ki naj ji koristi posameznik in katere splošna korist naj bi bila pred lastno koristjo? Je to morda samo tista kopica ljudi, ki razširja ta stavek?"

Med največjimi globalnimi grožnjami tudi odkrivanje vesolja

11. 01. 2022 13.08

Svetovni gospodarski forum je objavil poročilo o tveganjih za leto 2022, ki med drugim prinaša analizo in napovedi tveganj, s katerimi se bo moralo soočiti človeštvo. Kot opozarjajo, so stroški neukrepanja veliko višji od stroškov ukrepanja in dodajajo, da ne napredujemo dovolj hitro, a upajo, da se vsaj premikamo v pravo smer. Izpostavljajo vpliv pandemije in posledice različnega okrevanja, ki s seboj prinašajo družbene napetosti in globalne delitve, namesto da bi čim bolj sodelovali pri celjenju brazgotin, ki jih je svetu zadal covid-19.

Francija prevzela predsedovanje svetu EU: 'To bo čas napredka'

01. 01. 2022 08.36

Slovenija je z današnjim dnem predsedovanje Svetu Evropske unije predala Franciji. Ta svoje vodenje Sveta začenja v znamenju kampanje pred aprilskimi predsedniškimi volitvami in vnovičnega zaostrovanja pandemije covida-19. Med pomembnejšimi temami bodo prizadevanja za reformo evropskega azilnega sistema in schengna, pa tudi podnebne spremembe.

Članice EU dosegle dogovor o skupnih ukrepih v zdravstvenih krizah

20. 12. 2021 16.07

Države članice EU so sklenile politični dogovor o nujnem okviru za izredne zdravstvene ukrepe, ki bo med drugim olajšal nakup zdravil, cepiv in aktiviral izredno financiranje v primeru novih zdravstvenih kriz. Gre za še en pomemben korak v pripravljenosti EU na morebitne izredne zdravstvene razmere, kot je pandemija covida-19.

10-letna Kimova vladavina: jedrski poskusi, lakota, zatiranje, izolacija od zahodnega sveta

17. 12. 2021 09.06

Mineva 10 let, odkar je oblast v Severni Koreji prevzel neizkušen 27-letnik. In kako je bilo živeti pod Kim Džong Unom? O tem je spregovorilo deset prebežnikov. Od usmrtitev, prepovedi prevzema zahodnjaških običajev do pregonov. Onkraj meja zdaj svobodno govorijo o režimu, v katerem so živeli, toda tisti, ki so ostali znotraj "ograje", so še vedno izolirani od preostalega sveta.

Javna tribuna: v kakšni državi želimo živeti?

16. 12. 2021 16.49

Slika stanja, v kakršnem je Slovenija, je žalostna – opustošenje državnih inštitucij, plenjenje vsega, kar se da, ni morale, ni zakonov, ni Ustave … Slovenija je bila do nedavnega zgled drugim državam, danes ni več zgled nikomur. A še je čas in upanje, da vrnemo stvari v normalo, so bili prepričani sogovorniki Golobove javne tribune. Priložnost za to bo na volitvah 24. aprila prihodnje leto – k udeležbi so pozvali vsi. Iz tihe večine moramo postati glasna in prepoznavna večina.

ECB znižala napoved gospodarske rasti za leto 2022 na 4,2 odstotka

16. 12. 2021 15.27

Evropska centralna banka (ECB) je zvišala napoved gospodarske rasti v območju evra za letošnje leto za 0,1 odstotne točke na 5,1 odstotka, za prihodnje leto pa jo je znižala za 0,4 odstotne točke na 4,2 odstotka. Občutno navzgor je popravila tudi napoved inflacije, ki naj bi bila prihodnje leto 3,2-odstotna, kar je krepko nad ciljem ECB. Prav tako je odločila, da s koncem marca 2022 zaključuje v koronski krizi oblikovan program odkupovanja obveznic. Ob tem bo v drugem četrtletju 2022 okrepila program nakupa vrednostnih papirjev, ki ga je oblikovala pred pandemijo covida-19.

Pornografske vsebine je videla polovica otrok, mlajših od 11 let

16. 12. 2021 12.44

Starši bi se morali pogovore o pornografiji in "sekstingu" z otroki začeti že pri osmih ali devetih letih, pravijo mladi. "Ko si tako mlad, niti ne veš, kaj je prav in kaj je narobe," je dejal eden od mladih, ki so sodelovali pri ustvarjanju vodnika za starše. Številni mladi so gole fotografije pošiljali zaradi pritiska vrstnikov, da bi dobili potrditev, pa tudi zaradi prisile ali manipulacije. "Bolje je, da se o teh zadevah pogovorite, preden do njih dejansko pride. Kasneje lahko namreč ugotovite, da se je otroku kaj takšnega že zgodilo, pa se o tem z vami ni mogel pogovoriti," je dejala angleška komisarka za pravice otrok.

EU letos le sprejela širitvene sklepe, a brez napredka za Skopje in Tirano

14. 12. 2021 21.09

Ministri EU za evropske zadeve so v Bruslju sprejeli širitvene sklepe, česar v minulem letu uniji ni uspelo. A ti glede najbolj perečega širitvenega vprašanja, začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, ne prinašajo nikakršnega napredka. Pomenijo celo korak nazaj glede na predhodno izražene ambicije.

Rusija vložila veto na razglasitev podnebnih sprememb za varnostno grožnjo

14. 12. 2021 07.55

Rusija je vložila veto na predlog resolucije Varnostnega sveta ZN, ki bi podnebne spremembe razglasila za grožnjo mednarodni varnosti, čeprav to podpira večina članic ZN. Predlog resolucije sta pripravila Irska in Niger.

Predlog zakona, ki naslavlja energetsko revščino: vavčer za 150 evrov

09. 12. 2021 08.15

Cene toplote za gospodinjstva rastejo, najbolj v mariborski, jeseniški in ljubljanski občini, kjer so poskočile za približno 50 do 60 odstotkov. Pravna podlaga za uvedbo energetskih bonov je v pripravi, glede na podražitev ogrevanja pa bi bili lahko boni uvedeni v prvem četrtletju 2022, so nakazali na Ministrstvu za infrastrukturo. Opozicija je predstavila svoje poglede in izpostavila, da je v tej smeri potrebno čim prej nekaj storiti, saj bodo najšibkejši že letošnjo zimo, zaradi naraščajočih cen, preživeli brez ogrevanja. Predlagajo energetski vavčer v vrednosti 150 evrov.

Get Back Beatlov ali tisti januar, leta 1969

05. 12. 2021 09.11

V času, ko smo obeležili 20-letnico smrti Georgea Harrisona, je Peter Jackson obelodanil skoraj 8-urno epopejo Get Back, ki govori o enem mesecu v življenju zasedbe The Beatles, med 2. in 31. januarjem, leta 1969. Gre za dokument časa, ki se mu bodo privrženci težko uprli.

Vinjete niso cenejše, ker Dars potrebuje denar. Kaj pa podražitve?

02. 12. 2021 06.00

Podražitve so žal tu – hrana, gorivo, ogrevanje – zdaj tudi elektrika. Kar do 30-odstotkov višje položnice za elektriko so postale realnost. Ob tem pa tudi 20-odstotkov dražje ogrevanje – za toliko bo dražje ogrevanje iz ljubljanske toplarne. Najdražje je daljinsko ogrevanje z naskokom v Mariboru. Elektriko in zemeljski plin draži tudi Petrol. Telekom pa 13.000 gospodinjstev poziva, naj si do konca leta najdejo novega dobavitelja, saj se umika iz tega posla. Kaj nas torej čaka, kako bo vlada odgovorila na vse te podražitve? Bo pomagala tistim, ki ne bodo več zmogli poravnavati visokih cen oskrbe s toploto in elektriko? O tem je spregovoril infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

V Evropi vlada papirniška kriza, pandemija povzročila motnje v oskrbovalni verigi

29. 11. 2021 19.19

Papir je povsod okoli nas, z njim se srečujemo vsak dan, v šoli, službi, pa tudi na stranišču. Treba je posekati kar 384 dreves, da bi povprečnemu človeku zagotovili zalogo toaletnega papirja do konca življenja. Papir so izumili Kitajci, prva papirnica pa je bila postavljena v Rusiji. Povprečen Američan na dan porabi kilogram papirja, kar je 365 kilogramov na leto, Evropejci smo bolj varčni, na leto ga porabimo okoli 75 kilogramov.

Kako je na črni petek najbolj pametno in varčno nakupovati?

26. 11. 2021 19.15

Nekoč smo črni petek povezovali z enim najtemačnejših dogodkov, ko se je zlomila newyorška borza in začela svetovna gospodarska kriza. Danes ga povezujemo predvsem s popusti, ki jih – vsaj tako misli prenekateri potrošnik – ne smemo zamuditi, tudi če se bodo ponovili že čez dober mesec. Gre namreč za črni petek, ki so ga tudi pri nas trgovci pozdravili z odprtimi rokami. Kako so črni petek sprejeli kupci?

Bruselj predlaga črni seznam za prevoznike, vpletene v tihotapljenje migrantov

23. 11. 2021 16.48

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na spletu sporočila, da Evropska komisija predlaga vzpostavitev črnega seznama prevoznikov, ki so vpleteni v trgovino z ljudmi in tihotapljenje migrantov. Evropska unija sankcije v odziv na izkoriščanje migrantov usklajuje z ZDA, Kanado in Veliko Britanijo. Med možnostmi ukrepanja komisija navaja omejitev delovanja prevoznikov, zamrznitev dovoljenj ali pravic do oskrbe z gorivom ali vzdrževanja v EU in prepoved prehoda čez ozemlje unije.

'Tako pomembna, kot je v zadnjem letu in pol, ni bila televizija že dolgo'

21. 11. 2021 09.01

21. novembra obeležujemo svetovni dan televizije. Dan, ko govorimo o pomenu televizije v sodobni družbi in vlogi, ki jo ima pri podajanju podatkov, izobraževanju in poročanju o pomembnih dogodkih. Televizija je zdaj na voljo ves čas, doma in na poti, in na vseh zaslonih. Njena vloga pa se je v zadnjem letu še povečala. O tem in še čem sem se pogovarjala z znanimi in pomembnimi obrazi naše medijske hiše.

Zaključna bitka za okolje: pred pogajalci nov osnutek dogovora

12. 11. 2021 10.47

Kot kaže, se bo podnebni vrh v Glasgowu, ki se ga udeležujejo predstavniki skoraj 200 držav, podaljšal še za nekaj dni. V novem osnutku dogovora, ki bo predmet še zadnjih pogajanj, je nekoliko ostrejša zahteva državam po spopadanju s podnebnimi spremembami ter poziv, da se nameni finančna pomoč državam, ki trpijo škodo zaradi globalnega segrevanja, in revnejšim državam pri zelenem prehodu. Kot je sporočil predsednik COP26 je pred njimi še trdo delo, a da se vsi nadejajo ambicioznemu rezultatu.

Na meji med Poljsko in Belorusijo ostaja napeto

11. 11. 2021 13.28

Več tisoč migrantov na meji med Poljsko in Belorusijo je tudi minulo noč preživelo na prostem pri temperaturah okoli ledišča. Poljske oblasti poročajo, da je večja skupina migrantov ponoči vnovič skušala prečkati mejo. Medtem je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko zagrozil, da bo prekinil tranzit plina v Evropo, če bo Evropska unija razširila sankcije proti Minsku. Kot je dejal, se bo "odzval" na vse nove sankcije, ki bi jih EU uvedla proti Belorusiji zaradi migrantske krize na poljsko-beloruski meji.

Golob: Ne sprejemam tega, da je država last politike

11. 11. 2021 10.08

Po tem, ko uprava podjetja Gen-I z Robertom Golobom na čelu v torek ni dobila novega mandata, se je ta odločil spregovoriti o aktualnih razmerah v družbi. Kot pravi, trenutno ni v funkciji Roberta Goloba, ki mora poskrbeti za svoj finančni status ali za službo, tukaj je s svojimi somišljeniki, prijatelji in zato bo vztrajal pri tistih stvareh, ki so dobre za Slovenijo.