treba
Ruska banka ni več sposobna nadzorovati tečaja rublja
21. 08. 1998 16.42
Ruska centralna banka (BCR) ni več sposobna nadzorovati tečaja rublja, ki bo odslej odvisen od ponudbe in povpraševanja po tujih valutah na medbančnem trgu. To je v pogovoru za moskovski radio Echos danes napovedal podpredsednik banke Denis Kisiljov. Medbančni trg določi tečaj glede na ponudbo in povpraševanje in tako določen tečaj bo postal uradni tečaj centralne banke, je pojasnil Denis Kisiljov.
Kijev lahko podpira svojo valuto do konca leta
20. 08. 1998 13.51
Ukrajinska centralna banka je danes potrdila, da bo kljub finančni krizi v Rusiji in devalvaciji rublja do konca leta ohranila vrednost grivne, nacionalne denarne enote, znotraj fluktuacijskega okvira.
Samaranch ni za zožanje prepovedane liste
20. 08. 1998 09.37
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch je na kongresu komiteja zanikal, da bi v pogovoru z novinarjem španskega časnika dejal, da je treba nekatera poživila črtati s prepovedanega spiska.
Nadzorni svet Nafte Lendava o sanacijskem programu
19. 08. 1998 13.46
Nadzorni svet Nafte Lendava, ki mu predseduje Dagmar Šuster, bo predvidoma v torek, 25. avgusta, razpravljal o sanacijskem programu lendavske Nafte. Kot je znano, se je uprava lendavske družbe zaradi spremembe stališč njenih lastnikov o konceptu celovite sanacije in razvoja rafinerije odločila izdelati sanacijski program. Ta naj bi vseboval podlage za nove strategije razvoja, Nafta Lendava pa poleg tega pripravlja tudi izhodiščne teze novega zakona o sanaciji družbe. Na ministrstvu za gospodarske dejavnosti menijo, da je treba še pred zaključkom remonta v rafineriji oziroma še ta mesec poiskati kratkoročno rešitev. Sami predlagajo še vsaj polletno ohranjanje obstoječega stanja, še posebej v luči ublažitve socialnih posledic zaprtja rafinerije.
Za dolar danes 6,99 rublja
19. 08. 1998 11.10
Ob začetku današnjega trgovanja na moskovski borzi je bilo za en dolar treba odšteti 6,99 rublja.
Negotovost ob letu 2000 v Sveti deželi
17. 08. 1998 07.47
Izraelski in ameriški psihiatri se v Sveti deželi leta 2000 bojijo množice razsvetljencev z nepredvidljivimi posledicami. ''V nekaterih verskih skupinah je razširjeno prepričanje, da bo Kristus 2000 let po rojstvu znova vstal od mrtvih, ob tem datumu pa napovedujejo celo vesoljni potop. Razočaranje bi lahko izzvalo hude bolezenske motnje,'' je v sobotnem pogovoru na izraelskem državnem radiu posvaril psihiater Geršon Gorenberg. Po njegovih besedah se je treba bati množičnih samomorov, zato bi morale izraelske bolnišnice zaposliti dovolj zdravnikov, ki se bodo z bolniki lahko pogovarjali v maternem jeziku. Predstojnik jeruzalemske psihiatrične bolnišnice Givata Šaula dr. Jair Carlos Barel pa ''sindrom leta 2000'' primerja s t.i. jeruzalemskim sindromom. Tako imenujejo duševne motnje, ko nekateri romarji različnih veroizpovedi, soočeni z ''duhovno težo svetega mesta'', začnejo napovedovati prihod Mesije oziroma za Odrešenika imenujejo kar same sebe.
Prispevek za Posočje je zakonit in ni retroaktiven
14. 08. 1998 13.58
(Vsakršna ugibanja, da obveznega prispevka za popotresno obnovo in razvoj Posočja ni treba plačati, so zavajajoča, saj zakon o popotresni obnovi in način zbiranja prispevkov veljata, je na današnji novinarski konferenci poudaril minister za okolje in prostor Pavle Gantar. Po njegovi oceni bo pred dvema dnevoma vložena pobuda skupine državljanov s prvopodpisanim Borisom Tomašičem za oceno ustavnosti 6. člena zakona o obnovi Posočja, ki določa višino odmere in plačevanje tega prispevka, zavrnjena, saj prispevek ni retroaktiven.
Obvezni prispevek za obnovo Posočja do srede plačalo 2844 od približno 1.315.000 zavezancev
13. 08. 1998 11.50
Odločbe o odmeri obveznega prispevka za popotresno obnovo in razvoj Posočja je Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) do srede, 12. avgusta, poslala 571.829 zavezancem, ki bodo v ta namen vplačali nekaj več kot 2,618 milijarde tolarjev. Obvezni prispevek je do srede plačalo 2844 zavezancev v skupnem znesku 10,255 milijona tolarjev.
Zgodovinski sporazum med švicarskimi bankami in Judi
13. 08. 1998 11.29
Švicarske banke bodo judovski skupnosti v prihodnjih treh letih izplačale 1,25 milijarde dolarjev odškodnine za v obdobju holokavsta zaplenjeno zlato in denar. Judje po vsem svetu pozdravljajo zgodovinski sporazum, ki so ga po triletnih pogajanjih na sodišču v newyorškem Brooklynu ponoči sklenili švicarski zasebni banki Credit Suisse in Švicarska bančna unija ter Svetovni judovski kongres in s katerim se je Švica izognila gospodarskim kaznim, s katerimi so ji resno zagrozile ZDA.
Soros poziva k devalvaciji rublja
13. 08. 1998 09.35
Položaj ruskih finančnih trgov je izredno kritičen in rubelj je treba nujno devalvirati, piše ameriški finančnik George Soros v pismu, ki ga v današnji izdaji objavlja britanski časnik Financial Times.
Osamljena žirafa bo dobila družbo
12. 08. 1998 08.04
Osamljenemu žirafjemu samcu iz moskovškega živalskega vrta se bodo konec avgusta pridružile tri samičke in še en samec iz Južne Afrike. Izbrali so jih iz črede mladih in zdravih žiraf, ki jih je na jugu Afrike še vedno veliko. Živali bodo v Moskvo pripeljali z letalom. Pred poletom jih bodo veterinarji pregledali in se odločili, katerim med njimi bo treba dati pomirjevalo. Število žiraf se na svetu zmanjšuje, kar vpliva na visoko ceno posamezne živali. Predstavniki moskovskega živalskega vrta pa niso povedali, koliko so plačali za svojo novo žirafjo čredico.
Okoljski izziv širitve
10. 08. 1998 12.30
Okoljska dimenzija bo v prihajajoči širitvi Evropske unije večji izziv kot v kateremkoli prejšnjem širitvenem procesu, o razkoraku med ravnjo zaščite okolja v uniji in srednje- ter vzhodnoevropskih kandidatkah za članstvo meni Evropska komisija. Ta ocenjuje, da bo uskladitev vseh kandidatk z unijinim okoljskim pravnim redom dosegljiva šele dolgoročno, potrebna vlaganja pa naj bi po ocenah Bruslja za vseh deset kandidatk znašala do 120 milijard ekujev.
Vjesnik: Kako se pogajati o NEK?
10. 08. 1998 11.30
V svojih zadnjih javnih nastopih je slovenski minister za gospodarstvo Metod Dragonja predlagal nadaljevanje pogajanj o Nuklearni elektarni Krško (NEK) na partnerski osnovi, kar bi lahko razumeli kot poskus pomiritve razmer, piše Željko Bukša v najnovejši številki Vjesnika.
Julija na Madžarskem večja brezposelnost
10. 08. 1998 07.43
Število brezposelnih na Madžarskem je bilo julija v primerjavi z junijem večje za 3400 in je doseglo 409.700. Pri ministrstvu za socialo in družino v Budimpešti so pojasnili, da je treba pri tem upoštevati dejstvo, da so junija številni končali šolanje. Brezposelnost na Madžarskem je bila junija 9,1-odstotna, julija pa je znašala 9,2 odstotka. V juniju in juliju lani pa je bila brezposelnost 10,3- oziroma 10,5-odstotna.
Clinton in Cohl o možnostih za rešitev kosovske krize
08. 08. 1998 09.48
Ameriški predsednik Bill Clinton in nemški kancler Helmut Kohl sta se v petek po telefonu pol ure pogovarjala o možnostih za rešitev kosovske krize, je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše. Kot je dejal, sta se voditelja strinjala, da je treba končati priprave v okviru zveze NATO, jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pa bi bilo treba prepričati, da se odpove nadaljevanju ofenzive v pokrajini. Clinton se je pred tem o kosovski krizi pogovarjal tudi z britanskim premierom Tonyjem Blairom.
Hrvaška za zdaj ni povečala tranzita
07. 08. 1998 15.48
Hrvaško elektrogospodarstvo v prvih urah po priklopu še drugega 400-kilovoltnega daljnovoda od Krškega proti Zagrebu ni bistveno povečalo tranzita električne energije. Sicer pa je glede na velike požare, ki na Hrvaškem uničujejo tudi infrastrukturo, kolegialna pomoč med elektrogospodarstvi nekaj povsem običajnega, je za STA povedal generalni direktor Elektra Slovenije Ivo Banič, ki pa je poudaril, da ukrep o omejitvi dobave električne energije iz krške nuklearke ostaja v veljavi.
De Bruinova štiri leta brez tekmovanj
06. 08. 1998 16.30
Trikratna olimpijska plavalna prvakinja Irka Michelle Smith-De Bruin na olimpijskih igrah v Sydneyu najverjetneje ne bo mogla braniti svojih odličij. Mednarodna plavalna zveza (FINA) jo je namreč zaradi poskusa prevare pri kontroli urina kaznovala s štiriletno prepovedjo nastopanja.
Davčna uprava začela pošiljati položnice za Posočje
04. 08. 1998 12.28
Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) je danes začela državljanom Slovenije pošiljati odločbe o posebnem prispevku za pomoč Posočju, ki so jim priložene tudi nakaznice. Zakon o popotresni obnovi objektov in spodbujanja razvoja v Posočju, ki ga je konec maja sprejel državni zbor, namreč predvideva, da naj bi del petih milijard tolarjev, kolikor naj bi država letos iz proračuna namenila za obnovo Posočja, zbrali prav z omenjenim obveznim prispevkom.
Vlada za dialog s socialnimi partnerji
03. 08. 1998 13.44
Premier Janez Drnovšek je v pismu štirim reprezentativnim sindikatom pozdravil pripravljenost sindikatov, da se končno pospeši dialog med socialnimi partnerji o pokojninski reformi, so danes sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Miss Tahitija in ne Miss Francije
02. 08. 1998 09.38
Organizatorji tekmovanja za Miss sveta so zavrnili predstavnico Tahitija, ki naj bi letos predstavljala Francijo na tem izboru najlepših deklet. Eric Morley, vodja prireditve Miss sveta iz Londona, je mnenja, da mora Tahiti, kljub temu da velja za francosko prekomorsko ozemlje, imeti svojo predstavnico. ''Treba je poudariti, da te države, vključno s Tahitijem, želijo predstaviti svojo turistično ponudbo, zato jih pozivamo, naj na tekmovanju sodelujejo samostojno. Tako bodo nastopile tudi Miss Gibraltarja, Miss Bermudov in Miss Hong Konga.''
Unesco in Svetovna banka za obnovo mostarskega mostu
31. 07. 1998 08.48
Organizacija Unesco in Svetovna banka bosta v sodelovanju z mestom Mostar obnovili mostarski Stari most, ki je bil porušen med hrvaško-muslimanskim spopadom 9. novembra 1993, so danes sporočili s sedeža Uneca v Parizu.
Predsednik Kučan objavil poziv za predloge sodnikov ustavnega sodišča
30. 07. 1998 09.24
Predsednik republike Milan Kučan je včeraj podpisal poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za dve prosti mesti sodnika ustavnega sodišča, so sporočili iz predsednikovega urada.
Kobilice napadle delto Donave in uničile pridelke
28. 07. 1998 07.47
Roji kobilic so nedavno napadli območje delte Donave v Romuniji ter uničili na tisoče hektarov polj koruze in sončnic. Kot poročajo strokovnjaki, naj bi visoke temperature še dodatno spodbudile razmnoževanje kobilic, tako da je njihova ''gostota'' presegla dvajset insektov na kvadratni meter. Oblasti so naročile, da je kobilice treba nemudoma uničiti ter preprečiti njihovo selitev ter povzročanje nadaljnje škode.
Evropska komisija za skupno strategijo boja proti ponarejanju evra
23. 07. 1998 10.50
Evropska komisija je predlagala, naj članice petnajsterice sprejmejo skupno strategijo za čim učinkovitejše preprečevanje ponarejanja bankovcev in kovancev evra. Predlog ima štiri osrednje točke.
Francija ustanavlja celinsko borzo
23. 07. 1998 08.08
Francija namerava ustanoviti mednarodno borzo kot konkurenco novi borzi, ki sta jo že napovedali Nemčija in Velika Britanija, je povedal Jean-Francois Theodore, predsednik francoske borze. Načrtovana borza naj bi vključevala tudi druge celinske borze in bi imela možnost povezave z borzo v New Yorku. Objava Londona in Frankfurta, največjih evropskih borz, da bosta združili moči, je razburila Francijo, ki se je ob tem počutila izrinjeno. Theodore je zato prepričan, da je treba ustanoviti večpolarno evropsko mrežo, ki bo sposobna tekmovati s finančno osjo London - Frankfurt. Posebej je izpostavil Milano, Bruselj, Madrid in Pariz kot potencialne partnerje načrtovane borze.
Univerza v Oxfordu bo uvedla predavanja na internetu
22. 07. 1998 07.34
Priznana britanska Univerza v Oxfordu bo prihodnje leto na internetu uvedla program predavanj, ki ga bodo sprva lahko ''obiskovali'' študentje medicine, informatike in zgodovine. Dveletni program iz informatike na internetu bo 1. januarja prihodnje leto lahko začelo spremljati 45 študentov. Razdeljeni bodo v skupine, delo vsake od njih pa bo spremljal še profesor univerze. Podobno bodo potekala tudi predavanja za študente medicine in zgodovine.
Razmere na slovenskih cestah in mejnih prehodih
18. 07. 1998 09.27
Ceste po državi so večinoma suhe in normalno prevozne.
Začetek formalnih pogajanj med petnajsterico in šestimi pridružitvenimi kandidatkami
16. 07. 1998 13.46
Po besedah avstrijskega zunanjega ministra in predsedujočega EU Wolfganga Schuessla bi se 10. novembra lahko začela formalna pogajanja med petnajsterico in šestimi pridružitvenimi kandidatkami, med katerimi je tudi Slovenija. To je Schuessel dejal v sredo zvečer v Budimpešti po srečanju z madžarskim kolegom Janosom Martonyijem. Schuessel, ki je potovanje po glavnih mest držav EU in pridružitvenih kandidatk končal v Budimpešti, je zavrnil določitev konkretnega datuma za pridružitev Madžarske ali kake druge države petnajsterici. Po njegovih besedah je treba najprej začeti s pogajanji, nato pa se bodo pokazale možnosti posameznih držav. Schuessel je pri tem omenil, da so možni različni pridružitveni datumi za posamezne države kandidatke.
Izgubo nedolžnosti bodo prenašali prek interneta
16. 07. 1998 08.38
Ameriška osemnajstletnika Diane in Mike sta se odločila, da bosta 5. avgusta izgubila nedolžnost na straneh interneta, je nedavno sporočil njun odvetnik Mark Vega. Par se bo pred kamero, ki bo dogodek prek interneta prenašala brezplačno, prvič ljubil 4. avgusta ob 9. uri zjutraj po ameriškem času, je povedal odvetnik, ki pa ni hotel navesti pravih imen svojih zastopancev. Radovedneži bodo lahko njuni sliki s prekritim obrazom našli na naslovu ''www.ourfirsttime.com''. Zamisli o internetu naj bi se prva domislila Diane, ki verjame v svobodo govora in ravnanja, poleg tega pa je nanjo vplival prenos poroda v živo, ki so ga prejšnji mesec prenašali po internetu. ''Pokazati želiva, da je spolni odnos kot dejanje pred rojstvom otroka zelo lep in se ga ni treba sramovati,'' je na svoji strani interneta zapisal mladi par. Na isti strani je mogoče med drugim izvedeti, da sta Diane in Mike srednješolca, da redno hodita v cerkev, da o napovedanem dogodku še nista obvestila staršev in da je Mikeov oče minister.
Predsednik Kučan pri španskem kralju
15. 07. 1998 19.08
Predsednik republike Milan Kučan, ki je danes začel tridnevni delovni obisk v Španiji, se je takoj po prihodu v Madrid sestal s španskim kraljem Juanom Carlosom. S soprogo Štefko sta bila gosta na zasebnem kosilu pri španskem kraljevem paru v palači Zarzuela, uradni kraljevi rezidenci na obrobju Madrida.