umetnosti
V Atenah odkrite nove antične umetnine
29. 02. 2000 13.12
Ob izkopavanjih za novo progo atenske podzemne železnice so odkrili kakih 30.000 antičnih umetnin, ki izvirajo iz obdobja med 17. stoletjem pred našim štetjem in osmim stoletjem našega štetja. Med umetninami je steber z imeni 19 Atencev, ki so umrli v peloponeški vojni, v kateri sta se v petem stoletju pred našim štetjem spopadli Atene in Šparta. Veliko umetnin je zelo redkih, med njimi pasja grobnica iz drugega stoletja pred našim štetjem z nedotaknjenim okostnjakom, zakopanim skupaj s parfumskimi posodicami in manšetami, več kot 2000 let stari uhani in prstani in bronasta glava iz petega stoletja pred našim štetjem. Odkritje je pripomoglo k boljšemu razumevanju življenja in smrti antičnih Atencev ter vpogled v njihovo topografijo in oskrbo z vodo. Umetnine bodo razstavljene v atenskem muzeju kikladskih umetnosti, nekaj pa jih bo razstavljenih na postajah podzemne železnice.
Kongres proti umiku intelektualcev iz Avstrije
28. 02. 2000 12.53
Kongres evropskih književnikov se je izrekel proti bojkotu Avstrije in umiku intelektualcev iz države. V razglasu je združenje zahtevalo okrepljeno prisotnost v Avstriji. Poudarili so, da je treba kolegom in prijateljem stati ob strani in jim pomagati, kadarkoli to želijo. Opozorili so, da je treba razmere v Avstriji le natančno opazovati, predvsem pa se je ne sme enačiti s Haiderjem. Združenje 49 organizacij iz 26 držav, je avstrijske intelektualce pozvalo, naj ostanejo v državi in se s svojim delom borijo proti nestrpnosti, diskriminaciji in kratenju svobode umetnosti.
V dunajski operi razstava o žrtvah nacizma
26. 02. 2000 17.20
V dunajski nacionalni operi bo od 6. do 27. marca potekala razstava v spomin na žrtve holokavsta iz vrst nemških in avstrijskih igralk in igralcev. Eno izmed sporočil omenjene razstave je, da ''svobodne umetnosti niso varovale besede, temveč spomini na grozote iz preteklosti, ki se ne smejo ponoviti''. Razstava je do sedaj gostovala že v 50 nemških mestih, od leta 1993 pa jo je obiskalo več kot milijon ljudi.
Politični teoretiki o zagatah demokracije
26. 02. 2000 12.51
Priznani slovenski in francoski politični teoretiki se bodo danes v mali dvorani Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) na celodnevnem kolokviju posvetili zagatam demokracije danes. Sinoči pa je o tej temi na predavanju že spregovoril teoretik ''demokratične invencije'' in neizprosni kritik totalitarizma Claude Lefort.
Gledališče Glej v Sarajevu
24. 02. 2000 13.01
Na 16. mednarodnem festivalu Sarajevska zima se je včeraj iz Slovenije predstavilo gledališče Glej s predstavo Su e Sid Tomaža Štrucla. Minulo nedeljo je v tamkajšnjem Narodnem gledališču burne ovacije že doživelo Slovensko mladinsko gledališče (SMG), ki je gostovalo s predstavo Sen kresne noči Williama Shakespeara in Andreja Rozmana Roze v režiji letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada Vita Tauferja.
Literarni večer na slovenskem veleposlaništvu
22. 02. 2000 17.36
Slovensko veleposlaništvo v Varšavi je v okviru proslav Prešernovega leta sinoči pripravilo literarni večer. Prireditev je potekala v prostorih Centra sodobne umetnosti, gost večera pa je bil slovenski sodobni pesnik in esejist Aleš Debeljak. Literarni večer je bil prva prireditev te vrste v Varšavi in je požel veliko navdušenja, udeležilo pa se ga je približno 110 gostov, med njimi številni na Poljskem živeči Slovenci, so sporočili z veleposlaništva v Varšavi.
O odnosu med Cerkvijo in umetnostjo
18. 02. 2000 20.33
Letošnji Prešernov nagrajenec Marko Rupnik se je v Vatikanu udeležil posveta Cerkev in umetnost v romanju proti Bogu, ki ga je kulturno-umetniški odbor jubilejnega leta priredil ob današnjem jubileju umetnosti.
Proračunski denar tudi za umetnike
18. 02. 2000 16.25
Sodobni umetnosti bodo v francoskem državnem proračunu namenili prednost, zatrjuje francoska ministrica za kulturo Catherine Trautmann.
Izjava slovenskih akademikov
18. 02. 2000 14.40
Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti so na skupščini 17. februarja sprejeli izjavo, v kateri najostreje protestirajo proti hitremu postopku sprejemanja zakona o organizaciji in financiranju znanstveno-raziskovalne dejavnosti. V izjavi, ki jo je danes posredoval sekretar predsedstva SAZU Miha Lesar, je zapisano še stališče, da predlog omenjenega zakona ne urejuje ključnih in že dolgo poznanih problemov organiziranja in financiranja znanosti v Sloveniji in ne upošteva priporočil za prevzemanje pravnega reda Evropske unije''. V zvezi s tem akademiki posebej opozarjajo, da predlog zakona ne vključuje v zadostni meri strokovne javnosti v soodločanje.
Jubilej umetnikov v Vatikanu
18. 02. 2000 14.33
Cerkev je vse umetnike povabila k sodelovanju na jubileju umetnikov v Vatikanu. Srečanje se je začelo včeraj z mašo in se bo danes nadaljevalo z nagovorom papeža Janeza Pavla II. ter večernim koncertom. Odzvalo se je skoraj 4000 umetnikov, med njimi slikarji, kiparji, skladatelji, arhitekti. Po papeževem mnenju je bila Cerkev v preteklosti preveč gluha za sporočilnost sodobne umetnosti. S to pobudo pa želi Cerkev povabiti vse umetnike, da se ji približajo in ''nadaljujejo svoje naravno poslanstvo glasnikov božje prisotnosti''.
Premiera performansa Divided v PTL
17. 02. 2000 12.21
V Plesnem teatru Ljubljana je bila včeraj prva premiera v letu 2000, gibalno-glasbeni performans Divided. Avtorica tekstov in režiserka performansa je Polona Baloh Brown. Za performans je izbrala mešano slovensko-angleško ekipo ustvarjalcev. Performans bodo izvajali Richard Court, Duncan Macfarland in Sinja Ožbolt, ki se obenem podpisujejo kot koreografi. Glas sta posnela Damjana Černe in John Green, scenska instalacija in kostumi so nastajali izpod rok Sophije Clist, glasba je delo Maria Marolta, fotografske scenske podobe je prispeval Marko Modic, luči pa je oblikoval Andrej Hajdinjak. Predstave performerke Polone Baloh Brown odlikujejo nekonvencionalni teksti in poigravanje z mejnimi področji gledališča. Performans Divided obravnava razklanost v sodobnem svetu in potovanja čez geografske, fizične in duhovne meje. Polona Baloh Brown je v Angliji študirala literaturo in umetnostno izobraževanje. Že dvajset let tam poučuje dramatiko in ustvarjalne umetnosti ter vodi razne interdisciplinarne projekte. S performerko Boby Baker je ustvarila šest predstav, ki so naletele na ugoden odmev v svetu.
Julianne Moore bo nadomestila Jodie Foster
15. 02. 2000 15.34
Ameriška igralka Julianne Moore bo nadomestila Jodie Foster v nadaljevanju filma Ko jagenjčki obmolknejo. Snemanje nadaljevanja filma, ki bo posneto po knjigi Hanibal pisatelja Thomasa Harrisa, se bo začelo še to pomlad. Moorova, ki je vest potrdila v nedavnem pogovoru za oddajo Access Hollywood, se bo tako pridružila Anthonyju Hopkinsu, ki je za vlogo v Jagenjčkih leta 1992 prejel filmsko nagrado oskar. Za vlogo v tem filmu sta bila z oskarjem nagrajena tudi Fosterjeva in režiser Jonathan Demme. Sicer pa bo Hanibala režiral Ridley Scott, ki je ljubiteljem filmske umetnosti znan po filmih kot Alien, Blade Runner ter Thelma in Louise.
Veliki zimski festival v Montrealu
13. 02. 2000 17.39
V Montrealu so 11. februarja odprli prvi zimski festival z naslovom Razsvetljeni Montreal, na katerem se bodo do 4. marca zvrstile številne glasbene in druge prireditve. Po besedah pobudnika festivala Alaina Simarda gre za tri festivale v enem, in sicer o umetnosti gledališča in muzejev, prehrane in svetlobe. Prireditev bodo sklenili s spektaklom Montrealskega simfoničnega orkestra pod vodstvom Charlesa Dutoita. Na programu bo med drugim recital romunskega pianista Raduja Lupuja in nastop opere-gledališča iz Pekinga. Na festivalu bodo tudi številne degustacije hrane, kulinarične delavnice in konference na temo prehrana.
Jugoslovansko priznanje Mihalkovu in Burljajevu
13. 02. 2000 17.35
Ruska režiserja Nikita Mihalkov in Nikolaj Burljajev bosta v Beogradu, kamor ju je povabilo srbsko ministrstvo za kulturo, 14. februarja prejela priznanje Jugoslovanske kinoteke za skupen doprinos k sedmi umetnosti. Mihalkovu bodo izročili zlati pečat, Burljajevu pa plaketo Jugoslovanske kinoteke. Ob tej priložnosti bodo predvajali nekatere znane filme teh dveh ruskih režiserjev.
Prva arheološka zbirka na internetu
11. 02. 2000 16.52
Inštitut za arheologijo Znanstveno-raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), ustanovljen leta 1972, je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku javnosti izročil v uporabo nove spletne strani zbirke <a href=http://www.zrc-sazu.si/www/iza/libera.htm target=_new>Libera</a>. Gre za prvo tovrstno zbirko na svetovnem spletu.
Retrospektiva filmov Avstralca Petra Weira
10. 02. 2000 16.53
V <A HREF=http://kinoteka.si/ target=_blank>Slovenski kinoteki</A> se bo danes, 10. februarja, začela manjša retrospektiva filmov avstralskega režiserja Petra Weira. Prikazali bodo filme Avtomobili, ki so požrli Pariz, Piknik pri Hanging Rocku, Vodovodar, Leto nevarnega življenja, Društvo mrtvih pesnikov, Zelena karta in Brez strahu.
Pregled arabskega filma v Parizu
10. 02. 2000 16.32
Svetovni arabski inštitut (IMA) je do 26. marca v Parizu pripravil ciklus filmov arabskih režiserjev in režiserjev, na katere so vplivale pariška, bruseljska, kijevska in moskovska filmska šola. Tako si ljubitelji filmske umetnosti lahko med drugim ogledajo dela tunizijskih režiserjev Najia Ben Mabruka in Nurija Buzida ter palestinskega filmskega ustvarjalca Michela Hlejfija.
Izšel zbornik Svet umetnosti
10. 02. 2000 11.04
V okviru Sorosovega centra za sodobne umetnosti pri Zavodu za odprto družbo Slovenija je lani že tretjič potekal neformalni izobraževalni program Svet umetnosti, namenjen mladim kustosom sodobne umetnosti. Lanski program predavanj s temo <i>Geopolitika in umetnost</I> je predstavljen v zborniku, ki so ga včeraj predstavili v prostorih Zavoda za odprto družbo. Besedila v zborniku so objavljena v slovenskem in angleškem jeziku.
Predavanje o povojni hrvaški umetnosti
09. 02. 2000 09.47
Danes ob 18. uri bo v Informacijskem centru Moderne Galerije predavanje hrvaške kustosinje Branke Stipančić, avtorice številnih samostojnih razstav in urednice številnih edicij s področja sodobne umetnosti.
Predstavitev projekta Imago Sloveniae
08. 02. 2000 10.33
V rimski palači Barberini bodo danes predstavili nacionalni projekt Imago Sloveniae-Podoba Slovenije. Projekt je bil zasnovan leta 1994, spodbudila pa ga je želja po celoviti revitalizaciji kulturne podobe starih slovenskih mestnih jeder, cerkva in gradov.
5 Beuysovih umetnin v Moderni galeriji
07. 02. 2000 21.07
Ljubljanska Moderna galerija je okviru sestavljanja mednarodne zbirke 2000 plus, ki namerava postati največja zbirka sodobnih evropskih ustvarjalcev na tem območju, pred kratkim pridobila 5 umetnin znanega, a že pokojnega nemškega umetnika Josepha Beuysa. Njegova dela si je te dni prišel ogledat tudi eden najbolj znanih in najvplivnejših galeristov sodobne umetnosti na svetu Rene Block, ki je tudi največji Beysov poznavalec.
Papež odprl novi vhod v Vatikanski muzej
07. 02. 2000 12.47
Papež Janez Pavel II. je danes slovesno odprl novi vhod v Vatikanski muzej, ki naj bi se po njegovih besedah s kulturnega zornega kota uvrstil med najpomembnejša vrata Svetega sedeža.
Slovenski pesniki in pisatelji v švedskih prevodih
06. 02. 2000 17.59
Ob slovenskem kulturnem prazniku in po več kot sto letih slovensko-švedskega kulturnega sodelovanja, ki ga je s svojimi prevodi slovenske literature, med njimi Prešernovih pesmi in Aškerčevih balad, utemeljil švedski profesor, pesnik in prevajalec Alfred Jensen, bodo jutri, 7. februarja, ob 11. uri v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti odprli razstavo z naslovom Slovenski pesniki in pisatelji v švedski prevodih od leta 1895. Razstavo je pripravilo slovensko-švedsko društvo, ki v Ljubljani deluje od leta 1994.
Vrednost v sodobni umetnosti
05. 02. 2000 11.19
Moderna galerija je včeraj odprla razstavo Ničvredno (Neprecenljivo), ki jo je zasnoval argentinski kustos Carlos Basualdo. Razstava, ki jo je Carlos Basualdo pripravil kot gostujoči kustos v New Yorku, vključuje dela številnih mednarodnih umetnikov, od že dolgo uveljavljenih, do tistih, ki se šele pojavljajo.
40-letnica Fellinijevega Sladkega življenja
04. 02. 2000 13.22
Na velikih platnih v Italiji so 5. februarja leta 1960 premierno predvajali film Sladko življenje (La Dolce Vita) velikana sedme umetnosti Federica Fellinija (1920-1993). Ob premieri je naletel na ostre kritike italijanskega meščanstva in Vatikana ter pravo ''sveto vojno'', 40 let kasneje pa se bodo tej mojstrovini v Rimu poklonili. V rimski kavarni Canova so tako v četrtek pripravili pogovor z Fellinijevim asistentom režije, ki je napisal tudi knjigo o Sladkem življenju, Gianfrancom Mingozzijem. Integralno in restavrirano inačico filma pa bodo v soboto predvajali na italijanski numerični televiziji Stream. Na premierni projekciji pred 40. leti so v milanskem kinu Capitol gledalci film izžvižgali, saj je povzročil škandal med katoliki in meščani. V filmu je namreč osrednji lik monden in izumetničeni Rimljan, voajeristični paparazzi, ki ga je upodobil Marcello Mastroianni, nepozabna pa je bila tudi Anita Ekberg v prizoru kopanja v vodnjaku Trevi. Sl! adko življenje je po zlati palmi v Cannesu in oskarju za kostumografijo postal kultni film.
Rene Block v ICMG
03. 02. 2000 14.42
Informacijski center Moderne galerije (ICMG) bo danes, ob 18.00 uri, pripravil predavanje o multiplih in umetnostnem trgu, ki ga bo vodil Rene Block.
Celje gosti razstavo umetniških fotografij
02. 02. 2000 17.53
Galerija sodobne umetnosti v Celju bo jutri odprla svoja vrata razstavi z naslovom Slovenska fotografija. Na ogled bodo umetniške fotografije več kot petnajstih slovenskih avtorjev, ki se ukvarjajo z umetniško fotografijo.
Nagrajenec natečaja Mohorjeve družbe
02. 02. 2000 15.09
Nagrajenec natečaja Mohorjeve družbe ob 10. obletnici slovenske državne osamosvojitve je roman Jutranjice za Slovenijo avtorja Alojza Rebule. Po mnenju žirije si je avtor nagrado prislužil s široko pahljačo motivov in oblikovalskih prijemov besedne umetnosti in z elegantnimi prehodi od himničnih opisov slovenske pokrajine - takih hvalnic o njej po mnenju žirije nismo brali že od Cankarjevega Kurenta - do visoko intelektualnih dvogovorov o filozofiji zgodovine.
Literarna nagrada za Ugrešićevo
29. 01. 2000 12.15
Berlinska akademija umetnosti bo literarno nagrado Heinrich Mann podelila hrvaški pisateljici Dubravki Ugrešić. Žirija bo 16.000 nemških mark vredno nagrado Ugrešićevi podelila, ker ji je kot le redkim avtorjem v esejih uspelo preučiti krvav razpad nekdanje Jugoslavije in nacionalistična pretiravanja na Hrvaškem. Nagrado bodo podelili 26. marca na akademiji v Berlinu.
Performanse Drama.Body.Machine nocoj v Mariboru
28. 01. 2000 13.29
V mariborski dvorani Gustaf bodo nocoj uprizorili performanse z naslovom Drama.Body.Machine avtorjev Igorja Štromajerja in Jake Železnikarja. Performansu, ki je bil originalno skonstruiran kot projekt na svetovnem spletu (net.art projekt), bo sledil koncert skupine LOS A.K.A. Roadkill, so sporočili organizatorji prireditve, Mladinski kulturni center Maribor in Pekarna Magdalenske mreže.