umetnosti
Sylvester Stallone diplomiral iz lepih umetnosti
27. 09. 1999 07.11
Ameriški filmski zvezdnik Sylvester Stallone je končno diplomiral na univerzi v Miamiju. Stallone je s študijem prekinil leta 1969 in tri desetletja po tem diplomiral iz lepih umetnosti, ne da bi pri tem prestopil prag univerze. Podpredsednica univerze v Miamiju Rita Deutsch je ''študenta'' Stalloneja pohvalila in dejala, da je uspešno opravil vse predmete, ki so mu manjkali do diplome.
Razstava afriške umetnosti v Berlinu
24. 09. 1999 19.24
V Etnološkem muzeju v Berlinu so odprli posebno razstavo afriške umetnosti.
Berlin - umetnost v devetdesetih
21. 09. 1999 19.56
V Galeriji Škuc bo jutri ob 20. uri predavanje Christopha Tannerta, ki bo predaval o umetnosti v dinamično spreminjajočem se velemestu Berlin. Kot vpliven kustos in kritik, ki živi in dela v Berlinu, bo podal ''notranji'' vpogled na berlinsko umetniško prizorišče v devetdesetih.
Oktobra 5. festival sodobnih umetnosti Mesto žensk
20. 09. 1999 14.28
Od 13. do 20. oktobra bo v Ljubljani potekal peti mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. Producent festivala je Društvo za promocijo žensk v kulturi - Mesto žensk, ki ga po novem vodi Darja Zaviršek, selektor in programski koordinator festivala je Koen van Daele, soproducent pa Cankarjev dom.
Nova zasnova založniškega programa DZS
16. 09. 1999 14.40
Založništvo literature DZS bo v prihodnje ob temeljnih knjižnih zbirkah uvedlo še več novih: s področja leposlovja v tradicionalnem pomenu besede zbirko, ki bo enakovredno predstavljala svetovno prozo, esejistično in pesniško bero in najimenitnejša domača imena ustvarjalnega pisanja. V okviru prepoznavnih zbirk začenja z objavljanjem svetovne in domače teoretske misli, tiste, ki je že del klasičnega, kot tudi aktualnega teoretsko-raziskovalnega snovanja. Prizadevali si bodo tudi, da bi kar najhitreje objavljali pomembne knjižne naslove beletristike ter izdajali knjige o vrhunskih dogodkih zgodovine umetnosti; nenazadnje pa hoče DZS ohraniti vlogo založbe klasičnega branja za mladino, je novi glavni urednik Založništva literature DZS Branko Madžarevič povzel zasnovo založniškega programa.
Prve štiri knjižice zbirke Žepna
15. 09. 1999 18.41
Založba *cf. je v sodelovanju s Sorsovim centrom za sodobne umetnosti izdala prve štiri knjižice nove zbirke Žepna, ki jo ureja Igor Zabel. Te knjižice, naslovljene Rabe fotografije, Mestomorfoze, Elektronska državljanska nepokorščina in Umetnina: Kaj je to?, so vse prevodi ter vse z izjemo ene delo več avtorjev, ki predstavljajo nove vidike v likovni umetnosti ter nove poglede na področjih arhitekture, oblikovanja, sociologije idr.
Zaprli razstavo o nemški umetnosti 20. stoletja
13. 09. 1999 17.40
V Weimarju - evropski kulturni prestolnici leta 1999 - so šest tednov prej, kot je bilo predvideno, zaprli likovno razstavo o nemški umetnosti 20. stoletja. Organizatorji kontroverzne razstave - na njej so predstavili tako zbirko slik Adolfa Hitlerja, kot dela, ki so nastala pod komunističnim režimom v nekdanji Vzhodni Nemčiji - kljub predčasnemu zaprtju razstave menijo, da je bila ta uspešna. Po njihovih navedbah naj bi si razstavo z naslovom Vzpon in padec modernistov v štirih mesecih ogledalo okoli 250.000 obiskovalcev. Razstava je sicer naletela na ostre kritike, saj naj ne bi razlikovala med resničnimi umetniškimi deli in kičem, vzhodnonemški politiki pa organizatorjem razstave očitajo tudi podcenjevanje umetnikov tega dela države. Organizatorji se obtožb branijo s trditvami, da javnost očitno še ni razčistila s polpreteklo nemško zgodovino in kulturo, zato naj bi bila takšna razstava še toliko bolj potrebna. Razstavo naj bi sicer zaprli, ker so bila dela razstavljena v stavbi, v kateri umetnine niso bile zaščitene pred bližajočim se slabim jesenskim vremenom.
Ljubljanska razstavišča danes
09. 09. 1999 18.51
V ljubljanskih likovnih razstaviščih bodo drevi odprli vrsto novih postavitev: v Jakopičevi galeriji ob 18. uri razstavo hrvaške keramičarke Mirjane Rajkovič, v galeriji Krka ob 19. uri razstavo pod naslovom Usnje in glina v okviru modne oblikovalke Barbare Jenko Drašler, prav tako ob 19. uri v galeriji Lek razstavo likovnih del slikarja Nikolaja Mašukova ter v Vodnikovi galeriji razstavo slikarja Florisa Oblaka, nazadnje, ob 20. uri, pa v Mali galeriji Cankarjevega doma fotografsko razstavo Marka Jamnika.
Tone Lapajne z novim slikarskim ciklusom
08. 09. 1999 18.31
Kipar Tone Lapajne je po mnenju umetnostne zgodovinarke dr. Nadje Zgonik v slovenski umetnosti opravil enega najbolj presenetljivih preobratov zadnjih let in se od ustvarjalca barjanskih totemov in idolov preobrazil v slikarja skrivnostnih piktogramov, ki jih še vedno hrani domišljija z Barja. Najnovejši ciklus akrilnih slik velikih formatov, ki so pod skupnim naslovom Drevo je bila njegova mati tačas na ogled v galeriji ZDSLU, Zgonikova v spremnem katalogu opredeljuje kot ''skrivnostne umetnine''.
Začel se je beograjski Bitef
06. 09. 1999 15.05
Kljub finančnim težavam in kratkemu pripravljalnemu obdobju zaradi napadov zveze NATO na ZR Jugoslavijo, se danes v Beogradu začenja gledališki festival Bitef.
Iz carigrajske palače Topkapi ukradli koran
06. 09. 1999 08.17
Turške oblasti so začele konec tedna mednarodni lov za roparji, ki so iz carigrajskega muzeja Topkapi, nekdanje palače otomanskih sultanov, ukradli koran iz 15. stoletja. Po mnenju nekaterih naj bi rop naročil kak ljubitelj islamske umetnosti, ki v svoji zbirki še ni imel korana.
Razstava Renesansa v Benetkah
05. 09. 1999 19.53
V beneški palači Grassi so danes odprli razstavo Renesansa v Benetkah, na kateri bodo do 9. januarja predstavili več kot 200 mojstrovin iz obdobja od leta 1450 do 1600. Za varovanje umetnin so organizatorji odšteli več kot milijardo nemških mark. Obiskovalci si bodo med drugim lahko ogledali mojstrovine 90 najvidnejših predstavnikov renesančne umetnosti, med drugim Albrechta Duererja, Hieronymusa Boscha, Giovannija Bellinija, Tintoretta in Tiziana. Razstava prikazuje medsebojni vpliv renesančnih umetnikov. Prireditelji razstave so izdali tudi 700-stranski katalog v italijanskem jeziku.
Festival Ars Electronica v Linzu
04. 09. 1999 18.13
V avstrijskem mestu Linz se je danes začel festival računalniške umetnosti Ars Electronica. Do četrtka zvečer bodo umetniki in znanstveniki pripravili razstave in konference na temo biološke in genetske tehnologije. Osrednji dogodek letošnjega festivala bo simpozij z naslovom Sledi digitalni revoluciji še biološka? V ponedeljek zvečer bodo podelili nagrade za dosežke na področju interaktivne umetnosti šestim predstavnikom iz ZDA, Švedske, Velike Britanije in Avstrije. Festival Ars Electronica prirejajo že 20 let in je eden največjih festivalov umetnosti in tehnologije.
Razstave ob izteku 20. stoletja
04. 09. 1999 18.11
Trije berlinski muzeji so danes odprli razstave ob izteku 20. stoletja. Z razstavo Nasilje v umetnosti se predstavljajo trije sodobni nemški slikarji George Grosz, Joseph Beuys, Georg Baselitz in Andy Warhol. Nova narodna galerija v Berlinu je pripravila razstavo Duh in materija, ki predstavlja slikarje Vasilija Kandinskega, Otta Kokoschko in Paula Kleeja. Muzej sodobne umetnosti pa je razstavil kolaže in montaže Maxa Ernsta, Daniela Spoerrija in Nam June Paik.
Gustav Mahler na Berlinskem festivalu
03. 09. 1999 18.10
49. Berlinski festival bo z nocojšnjim koncertom otvoril simfonični orkester iz Pittsburgha, sicer pa je osrednja pozornost letošnje prireditve namenjena predstavitvi skladateljskega opusa Gustava Mahlerja (1860-1911). Kljub temu bo festival bolj usmerjen v sodobnost; predstavljal bo namreč pregled umetnosti 20. stoletja, ki bo potekal pod geslom ''20. stoletje - stoletje umetnosti v Nemčiji''. Razstavo mamutskih razsežnosti so pripravili v kar treh mestnih muzejih; v Novi nacionalni galeriji, v Starem Muzeju in v muzeju Hamburger Bahnhof. Med glasbenimi gosti bosta med drugim nastopila tudi orkester Berlinske filharmonije pod vodstvom Claudia Abbada in Dunajski filharmoniki. Na področju gledališke umetnosti so se prireditelji tokrat osredotočili na mlado gledališko sceno v Vzhodni Evropi. Berlinski festival se bo končal 29. septembra.
Razstava ''Renesansa v Benetkah''
03. 09. 1999 18.01
V Benetkah bodo v nedeljo odprli eno izmed najbolj spektakularnih razstav v tem letu. Gre namreč za razstavo z naslovom ''Renesansa v Benetkah'', ki jo bo do 9. januarja gostila palača Grassi ob Velikem kanalu. Obiskovalci si bodo lahko ogledali več kot 200 mojstrovin renesančne umetnosti. Kot so sporočili prireditelji, bodo tokrat prvič predstavljene povezave med umetniškimi deli, ki so nastala v Severni Evropi, še posebej na Nizozemskem in v Nemčiji, s tistimi iz Benetk v času med leti 1450 in 1600. Kot posebno privlačnost prireditelji omenjajo sliko Albrechta Duererja (1471-1528) ''Rosenkranzfest'', ki so jo občudovali že številni beneški doži. Po več stoletjih bosta na ogled tudi sliki italijanskega umetnika Vittoria Carpaccia (1455-1525) ''Dve kurtizani'' in ''Lov v laguni''. Med drugim so med razstavljenimi deli tudi mojstrovine Tintoretta in Tiziana.
Johna Huma prepeljali v bolnišnico
30. 08. 1999 10.20
Severonirskega katoliškega voditelja in Nobelovega nagrajenca za mir Johna Huma so zaradi črevesne razjede danes prepeljali v bolnišnico v avstrijskem Kufsteinu, je poročala agencija APA.
Zlatarska razstava v Narodni galeriji
24. 08. 1999 12.12
Narodna galerija te dni pripravlja prvo veliko jesensko razstavo Zlatarska umetnost in s podnaslovom Iz slovenskih cerkva od romanike do Plečnika. Avtorica projekta je Marjetica Simoniti. Razstavo bodo predvidoma odprli 16. septembra, na ogled pa bo do 20. decembra. Namen razstave je zbrati in predstaviti zlatarska dela v časovnem razponu od najstarejših ohranjenih del iz 15. stoletja do zgodnjega 20. stoletja, ki pomeni odločilno prelomnico s tradicijo, kar se kaže v delih arhitekta Jožeta Plečnika.
Prostorska stiska slovenskih umetnikov
24. 08. 1999 11.12
Na mednarodnem festivalu gledališča in plesa Mladi levi '99 bo danes ob 15. uri v ljubljanski galeriji Equrna okrogla miza o problemu prostora za scenske umetnosti v slovenski prestolnici. Izhodišče za pogovor bodo podatki, da v Ljubljani deluje 40 poklicnih gledaliških in plesnih skupin, ki združujejo približno 250 umetnikov. Ob tem delujeta zgolj dve neodvisni gledališči s samostojno programsko izbiro, Plesni teater Ljubljana in gledališče Glej. Neodvisne produkcije gosti še dvorana Duše Počkaj v Cankarjevem domu. Vse tri dvorane lahko sprejmejo malo gledalcev, poleg tega pa nimajo dodatnih vadbenih prostorov ali studijev in nobena od teh dvoran ne ustreza kriterijem srednje velikega predstavitvenega prostora.
V Palači Grassi bo razstava o renesansi
23. 08. 1999 17.42
Razstava z naslovom Renesansa v Benetkah in slikarstvo na severu v času Bellinija, Duererja, Tiziana v beneški Palači Grassi bo izjemnega obsega tudi zaradi slavnih umetniških del, ki jih bo posodil dunajski Kunsthistorisches Museum. Potekala bo od 5. septembra do 9. januarja, združevala pa bo 200 del približno 90 umetnikov iz stotih javnih in zasebnih zbirk iz 16 dežel. Zavarovana vrednost 20. razstave v palači znaša 509 milijonov evrov.
Fotografski ex-tempore v Idriji
19. 08. 1999 12.03
Foto skupina Idrija je med 14. in 20. avgustom pripravila mednarodni fotografski ex-tempore, že sedmi prikaz znanja in umetnosti poklicnih in ljubiteljskih fotografov iz domovine in tujine. Kot je za Slovensko tiskovno agencijo danes povedal organizator ex-tempora, se ga je letos udeležilo 83 fotografov iz Slovenije, Francije, Italije in ZDA. Vsi skupaj so poslikali in predložili 87 diafilmov oziroma približno 3200 diapozitivov.
Navdušen aplavz za Silence
19. 08. 1999 09.53
Publika v gledališču Manuel Doblado v mehiškem mestu Leon je sinoči z navdušenim aplavzom pozdravila nastop igralcev Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane s predstavo Silence Silence Silence. Mladinsko gledališče je s predstavo Vita Tauferja odprlo 6. mednarodni festival sodobne umetnosti, ki bo trajal dvanajst dni, na njem pa se bodo poleg slovenskih predstavili umetniki iz Venezuele, Kanade, Kube, Italije, Japonske, Indije, Kolumbije in Mehike.
V Nemčiji odprli razstavo o danski kulturi
14. 08. 1999 20.46
Danska kraljica Beatrix in princ Klaus sta danes v nemškem mestu Oranienburg Berlin odprla razstavo o danski kulturi in umetnosti.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
13. 08. 1999 17.39
Danes mineva sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, umrl pa je 28. aprila 1980 v Los Angelesu. Ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade Oskar, bo drevi v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
100 let rojstva mojstra grozljivk
13. 08. 1999 09.38
V svetu filmske umetnosti danes praznujejo stoletnico rojstva mojstra srhljivk Alfreda Hitchcocka. V Londonu, kjer se je slavni režiser rodil, so odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je živel pred odhodom v Hollywood, kip so mu postavili tudi v New Yorku, v Los Angelesu pa se ga bodo spomnili na slavnostni akademiji.
V Ukrajini našli Bachovo zbirko partitur
12. 08. 1999 16.14
V Ukrajini so nedavno našli zbirko partitur, ki je bila last enega od sinov nemškega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750), med drugim pa obsega tudi izvirne skladbe avstrijskih skladateljev Wolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791) in Josepha Haydna (1732-1809). Skupina strokovnjakov z univerze Harvard ter ukrajinske akademije znanosti in umetnosti bodo zdaj preučili, katere od približno 5000 partitur iz zbirke so originali in katere kopije. Večina od partitur še ni bila nikdar objavljenja niti ni bila na voljo drugim skladateljem. Omenjeno zbirko partitur, ki so jo hranili v Berlinu, so nemške oblasti med drugo svetovno vojno umaknile na Poljsko, od koder so jo odpeljali vojaki sovjetske Rdeče armade, nato pa se je za njo izgubila sled. O vrnitvi zbirke Nemčiji se morajo zdaj dogovoriti oblasti v Kijevu in Berlinu. Sicer je Ukrajina leta 1993 Nemčiji že vrnila umetniške objekte, povezane z Goethejevim življenjem, in več arheoloških predmetov, leta 1996 pa zbirko grafik in litografij, ki so bile nekoč v lasti enega od muzejev v Dresdenu.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 16.00
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 14.03
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
V Cannesu festival z naslovom Rusija, novo stoletje
11. 08. 1999 11.40
V Cannesu bo od 19. do 25. avgusta potekal festival umetnosti in filma z naslovom <I>Rusija, novo stoletje</I>, na katerem bo po napovedih sodelovalo približno 600 ruskih filmarjev, plesalcev, pevcev, stilistov in rokodelcev.
Fringe Festival v Edinburghu
10. 08. 1999 16.03
Teden dni pred začetkom mednarodnega festivala v Edinburghu se je v škotski prestolnici v nedeljo začel Fringe Festival, na katerem si bo mogoče ogledati kar 1346 predstav. Festival je bil sprva zamišljen kot neuradna in nekonvecionalna spremljava edinburškega festivala (od 15. avgusta do 4. septembra), vendar je sčasoma postal eden največjih na svetu.