umetnosti
Dinozavri v Sloveniji
28. 06. 1999 20.53
Domneve o najdbi ostankov dinozavrov na gradbišču avtoceste pri Kozini, so danes uradno potrdili strokovnjaki znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Povedali so, da so se prvi najdeni ostanki dinozavrov na naših tleh dolge milijone let skrivali pod kraškim površjem.
Betontanc na festivalih
25. 06. 1999 16.18
Na mednarodnem poletnem festivalu sodobnih umetnosti Zadar snova, ki bo potekal od 29. junija do 6. julija v Zadru, se bo prvi dan festivala Betontanc predstavil z najnovejšo predstavo Skrivni seznam sončnih dni. Z isto predstavo pa se bodo Betontancarji za tem predstavili še na dveh mednarodnih festivalih na Poljskem.
Pregledna razstava del Vladimirja Makuca
24. 06. 1999 10.25
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki bodo drevi ob 20. uri odprli pregledno razstavo del akademskega slikarja in grafika Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 5. septembra.
Pregledna razstava del Vladimirja Makuca
21. 06. 1999 12.04
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki bodo ta četrtek, 24. junija, ob 20. uri odprli pregledno razstavo del akademskega slikarja in grafika Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 5. septembra.
Tarzan prvič kot risani film
20. 06. 1999 17.57
Eden najbolj priljubljenih junakov sedme umetnosti se vrača na filmska platna, tokrat kot junak risanega filma. V studijih Walta Disneya so namreč posneli prvi risani film o Tarzanu. Od leta 1912, ko je Edgar Rice Burroughs objavil prvo zgodbo o Tarzanu, je junak džungle navdihnil že več sto televizijskih nadaljevank, filmov, stripov in knjig. V Disneyevih studijih so pri snemanju risanega filma uporabili najsodobnejšo računalniško tehnologijo in tridimenzionalno animacijo. Avtor glasbe je znani britanski pevec Phill Collins, svoje glasove pa so posodili Tony Goldwyn (Tarzan), Minnie Driver (Jane), Glenn Close, Rosie O'Donnell in Nigel Hawthorne.
Mednarodna likovna delavnica Slovenija, odprta za umetnost
19. 06. 1999 18.04
Na Sinjem vrhu nad Ajdovščino so se danes zbrali udeleženci že tradicionalne mednarodne likovne <I>delavnice Slovenija, odprta za umetnost</I> (Slovenia open to the Art). Trajala bo teden dni, pred njenim zaključkom pa bo v soboto, 26. junija, t. i. dan odprtih vrat, srečanje umetnikov s predstavniki medijev, likovnimi kritiki, Ijubitelj in poznavalci umetnosti. Projekt vodi Klavdij Tutta, pomagata mu Etko Tutta in Klementina Golija.
Mittelfest v znamenju ''Magične Prage''
18. 06. 1999 11.35
V Čedadu se bo 17. julija začel Mittelfest, eden najpomembnejših umetniških festivalov Srednje in Vzhodne Evrope. Tema enotedenske prireditve bo poskus različnih režiserjev na čedajskem trgu prikazati sugestije iz ''Magične Prage'' italijanskega pesnika Angela Marie Ripellina. Umetniški vodje prireditve so Guido De Monticelli, Egisto Marcucci in Sabrina Morena ter češki režiser Jan Kratochvil. V okviru festivala bodo tudi prvič v italijanskem jeziku izvedli odrsko delo Petra Handkeja Nezaželjena nesreča. Naslednje predstavitve bodo v znamenju Chopina, Jamesa Joycea in Thomasa Manna. Festival namerava javnosti predstaviti tudi prozo, glasbo, poezijo, ples, vizualne umetnosti, marionete ter filmsko produkcijo Srednje in Vzhodne Evrope.
Sto let stavbenih vizij v Koelnu
18. 06. 1999 11.35
V koelnskem muzeju Ludwig je na ogled razstava Sto let stavbenih vizij, na kateri je preko 700 predstavljenih objektov moč dobiti vpogled v arhitekturo 20. stoletja. Razstavljeni so originalni modeli, skice, risbe, fotografije, video filmi ter računalniške simulacije. Razstava bo v Koelnu, ki jo je pripravil Muzej sodobne umetnosti v Los Angelesu, odprta do 3. oktobra. Po Tokiju, Ciudad de Mexicu in Koelnu bo razstava na ogled še v Chicagu, Los Angelesu in New Yorku.
Predstavitev Mednarodne zbirke Moderne galerije
17. 06. 1999 17.27
V začetku tedna so v Mali galeriji predstavili projekt Mednarodne zbirke <A HREF=http://www.mg-lj.si target=_blank>Moderne galerije </A>, vključno z donacijo dela Ritem 0, ki ga je Marina Abramović, podarila galeriji za to zbirko.
Predstavitev Mednarodne zbirke Moderne galerije
17. 06. 1999 17.20
V začetku tedna so v Mali galeriji predstavili projekt Mednarodne zbirke <A HREF=http://www.mg-lj.si target=_blank>Moderne galerije </A>, vključno z donacijo dela Ritem 0, ki ga je Marina Abramović, podarila galeriji za to zbirko.
V Zagrebu se začenja drugi hrvaški trienale risbe
15. 06. 1999 16.16
V domu hrvaških likovnih umetnikov v Zagrebu se danes začenja drugi hrvaški trienale risbe, ki ga pripravlja Kabinet grafike pri hrvaški akademiji znanosti in umetnosti (HAZU). Na trienalu se bo z okoli 300 deli predstavilo 156 domačih in tujih avtorjev.
Kustosi Manifeste 3 v Ljubljani
14. 06. 1999 19.00
V Cankarjevem domu, producentu evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta 3 (M 3), so se dobro leto pred prireditvijo (od 23. junija do 24. septembra 2000) predstavili trije od skupno štirih kustosov prireditve M 3; Nizozemec Ole Bouman, Slovakinja Maria Hlavajova in Avstrijka Kathrin Rhomberg so povedali, da zasnovo prireditve še pripravljajo.
Večina maturantov začela osrednji del letošnje mature
12. 06. 1999 21.00
Večina maturantov je osrednji del letošnje mature začela danes, in sicer s pisnim izpitom iz angleškega jezika, ki je kot tuji jezik eden od treh obveznih izmed petih maturitetnih predmetov. Sicer se je letošnja matura začela 10. maja letos, ko je 9730 maturantk in maturantov pisalo esej iz materinega jezika, nadaljevala pa se je 11. junija s pisnimi izpiti iz španskega, ruskega, latinskega in (prvič) grškega jezika. Drugi del pisnega izpita iz materinega jezika (slovenskega jezika s književnostjo oziroma italijanskega ali madžarskega jezika s književnostjo) bodo dijakinje in dijaki opravljali 14. junija. Francoski jezik bo na vrsti 16. junija, zgodovina in zgodovina umetnosti 17., psihologija, filozofija in sociologija 18., kemija 19., geografija 21., fizika 22., nemški jezik 23., strokovni predmeti 24., biologija 26. ter italijanski jezik kot tuji jezik in jeziki na narodnostno mešanih območjih 28. junija. Z uspehom na letošnji maturi bodo kandidati seznanjeni 26. julija, jesenski del mature pa se začne 30. avgusta.
Retrospektiva Bonnarda v švicarskem Martignyju
12. 06. 1999 13.01
V švicarskem mestu Martigny je od danes na ogled retrospektiva del francoskega slikarja Pierra Bonnarda. Obiskovalci si bodo lahko do 14. novembra ogledali kakih 120 umetnikovih slik, akvarelov, skic, gravur in skulptur. Bonnard je slikar intimnega in barv. Rodil se je leta 1867 in študiral pravo. Leta 1888 se je pridružil skupini Nabis, skupini študentov umetnosti, ki jih je navdihnil Paul Gauguin, ustvarjali pa so pod geslom ''upati si vse''. Po letu 1900 je Bonnard začel veliko potovati po Evropi, še zlasti v Sredozemlju. Pogosto je počitnikoval v Saint Tropezu. Leta 1925 si je v Južni Franciji kupil hišo, kjer je živel do svoje smrti januarja leta 1947.
Mednarodna zbirka Moderne galerije in donacija Marine Abramović
09. 06. 1999 18.15
Moderna galerija bo v ponedeljek, 14. junija, ob 19. uri v Mali galeriji na Slovenski cesti predstavila projekt mednarodne zbirke Moderne galerije, vključno z donacijo dela Ritem 0, ki ga je umetnica Marina Abramović podarila Moderni galeriji za to zbirko.
V Serralvesu odprli Muzej sodobne umetnosti
09. 06. 1999 11.36
V portugalskem mestu Serralves je odprl vrata Muzej sodobne umetnosti, ki je največja kulturna ustanova na severu Portugalske. Muzej je delo svetovno znanega portugalskega arhitekta Alvara Size Vieira in se razsteza na 4500 kvadratnih metrih površine. Na otvoritveni razstavi so predstavili približno 40 umetnikov iz domovine in 70 iz tujine, ki so zaznamovali burno leto 1968. Do konca leta naj bi predstavili še ameriškega koreografa Merca Cunnighana in pripravili razstave nizozemskega slikarja Rena Danielsa ter Francozov Raymonda Hainsa in Pierra Huygha.
Umrl francoski slikar Olivier Debre
03. 06. 1999 19.14
V 79. letu starosti je v Parizu umrl francoski slikar Olivier Debre. Rodil se je v leta 1920 v Parizu, prva dela pa je začel razstavljati 1941. Njegovo ljubezen do modernega slikarstva in arhitekture okolica najprej ni navdušeno sprejemala. Sčasoma pa je prodrl s svojo abstrakcijo, ki je bolj senzualna in poetična od kubistične geometrične abstrakcije svojih predhodnikov Cezanna in Picassa.
Umrl češki kipar in slikar Arnost Paderlik
02. 06. 1999 16.51
V Pragi je umrl češki kipar in slikar Arnost Paderlik. Paderlik je bil med letoma 1963 in 1986 profesor na praški akademiji lepih umetnosti. Komunistični režim ga je leta 1981 imenoval za ''narodnega umetnika'', še posebej znan pa je bil po svojih kipih in številnih ilustracijah. Deloval je tudi na področju dekoraterstva.
Razstava starih in novih igrač v SEM
02. 06. 1999 15.15
Na razstavi Igrače - Stare in nove, moje in tvoje, ki bo na ogled od 4. junija do konca januarja 2000, bo avtorica razstave Tanja Tomažič predstavila zbirko igrač, ki jih hrani Slovenski etnografski muzej (SEM) v Ljubljani, dopolnjeno z igračami iz nekaterih drugih zbirk in tistimi, ob katerih se otroci zabavajo in učijo danes, so novinarjem povedali v SEM. Ta zbirka igrač, ki sicer ne sodi med najobsežnejše na Slovenskem, je pričevalna za obdobje od 19. stoletja do danes. Vsebuje predmete iz zbirke nekdanjega Deželnega muzeja v Ljubljani in zbiratelja Otona Grebenca.
Exodos: Horvatov Makbet, Milerjeva Eksplozija
31. 05. 1999 15.36
Peti festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos, ki se je minuli petek začel s projektom Dragana Živadinova, bosta danes zaznamovali dve predstavi: v Plesnem teatru Ljubljana bo ob 19. uri nastopila plesna skupina Neodanza iz Caracasa, ki bo v režiji Alekseja Tarana izvedla delo Carne en doce escenabolos, v starem bazenu v Kranju pa bo ob sodelovanju Prešernovega gledališča ob 21.30 predstava Eksplozija spomina III, četrto soočenje režiserja Eduarda Milerja z nemškim dramatikom Heinerjem Muellerjem.
Mednarodni festival
30. 05. 1999 09.39
V Ljubljani se je začel peti festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos in do 5. junija bodo na osmih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru in Kranju gostje in domači odrski ustvarjalci predstavili izstopajoče dosežke sodobne produkcije s področij gledališča, plesa, multimedijskih in eksperimentalnih zvrsti.
Galerija moderne umetnosti v Firencah znova odprta
29. 05. 1999 14.13
V Firencah bodo danes po enem letu prenovitvenih del odprli galerijo moderne umetnosti v palači Pitti. V skupaj 30 sobah bo na ogled kakih 2000 slik, kipov in stanovanjske opreme iz 18., 19. in 20. stoletja. Med razstavljenimi deli je tudi zbirka iz toskanske šole Machiaioli, ki je bila v 18. stoletju ena vodilnih in najbolj inovativnih italijanskih šol. Med temi deli je tudi restavrirano olje Giovannija Fattorija Italijansko polje po bitki v Magenti.
Start mednarodnega festivala odrskih umetnosti Exodos
28. 05. 1999 09.33
V Ljubljani se bo drevi začel peti festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos in do 5. junija bodo na osmih prizoriščih v Ljubljani, Mariboru in Kranju gostje in domači odrski ustvarjalci predstavili izstopajoče dosežke sodobne produkcije s področij gledališča, plesa, multimedijskih in eksperimentalnih zvrsti.
Izšel katalog Slovenija na poti h kakovosti - vrhunske blagovne znamke
26. 05. 1999 15.40
V zbirki Slovenija na poti h kakovosti je izšel že tretji katalog o blagovnih znamkah, ki tokrat predstavlja vrhunske blagovne znamke. Raziskave namreč kažejo, da le majhen delež slovenskih izvoznikov nastopa na tujih trgih pod lastno blagovno znamko in da izvor blaga Made in Slovenia ne kotira prav visoko, kljub temu pa je nekaj svetlih izjem, ki se uspešno uveljavljajo na tujih trgih in jih predstavljajo tudi v katalogu.
Pred festivalom Exodos in projektom ''breztežnostnega gledališča''
24. 05. 1999 17.11
Peti festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos, ki ga prireja istoimenski zavod, bo med 28. majem in 5. junijem na osmih prizoriščih predstavil izstopajoče dosežke sodobne tuje in domače odrske produkcije - gledališča, plesa, multimedijskih in eksperimentalnih zvrsti; med gostujočimi so napovedane skupine iz Venezuele, Bolgarije, Velike Britanije in Japonske, ki prvič nastopajo v Sloveniji, več domačih gledališč, skupin in avtorjev projektov pa bo na festivalu pokazalo najnovejše predstave, pa tudi praizvedbe: tako Kozmokinetično gledališče Noordung oz. atraktor Dragan Živadinov komunikacijski stroj (naseljeno skulpturo) Tisoč let filma, režiserja Vito Taufer in Sebastijan Horvat slovenski praizvedbi Sna kresne noči (po Shakespearu in Rozmanu) ter Makbeta (Macbeth - Horvatova priredba Ionescovega dela) itd.
Prvič delo po naročilu za galerijo Tate
23. 05. 1999 17.56
Galerija moderne umetnosti Tate v Londonu se je prvič z naročilom obrnila na kakega umetnika. Tako bo 87-letni ameriški kipar Louise Bourgeois izdelal instalacijo za 152 metrov dolgo dvorano galerije, ki naj bi jo odprli prihodnje leto. Po podatkih iz Londona je naročilo omogočila donacija koncerna za prehrano in čistilna sredstva Unilever.
Kinoteka: Okus češnje Abasa Kiarostamija
21. 05. 1999 09.37
V Slovenski kinoteki bo ob podelitvi letošnjih canneskih nagrad zlata palma v ponedeljek, 24. maja, ob 21.30 predpremiera iranskega filma Okus češnje Abbasa Kiarostamija, dobitnika zlate palme '97.
Evropski muzej leta je francoski muzej igralnih kart
15. 05. 1999 22.32
Na Ljubljanskem gradu so nocoj razglasili najboljše nove in prenovljene muzeje v Evropi. Po sklepu žirije, v kateri so člani komiteja Evropskega muzejskega foruma (EMF) - ta je letos zasedal v Sloveniji - je nagrado Evropski muzej leta (EMYA) prejel Muzej Igralnih kart iz Francije, ki domuje v kraju Issy-les-Molulineaux, južno od Pariza.
Visoke cene umetnosti na dražbi v New Yorku
15. 05. 1999 12.50
Dražbo sodobne umetnosti hiše Christie's v New Yorku so zaznamovale visoke cene, čeprav je celoten izkupiček v višini 62,2 milijona dolarjev ostal pod njenimi pričakovanji, številne umetnine pa so prodali pod ocenjeno vrednostjo. Ponudba na dražbi je bila iz zbirke zakoncev Mauricea in Margo Cohen iz Detroita. Najdražja slika na dražbi je bila delo Two flags Jasperja Johnsa, ki je prinesla 7,1 milijona dolarjev. Za sliko Les Roses Sofrano slikarja Henrija Matissa iz leta 1925 so iztržili 5,5 milijona dolarjev. Upanje Joana Miroja je doseglo ceno 4,5 milijona dolarjev, Les trois femmes au bouquet Fernanda Legerja pa 4,4 milijona dolarjev. Delo Henryja Moora Reclining Figure je s 4,1 milijona dolarjev doseglo novo najvišjo ceno, kdajkoli plačano za kako delo tega umetnika. Kleejeva Pevka L. kot Fiordiligi je bila prodana za 2,6 milijona dolarjev.
Akademik France Bernik predaval o Goetheju na nemških univerzah
14. 05. 1999 13.46
Na povabilo več nemških univerz je predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik France Bernik obiskal več visokošolskih ustanov v tej državi in se tako vključil v praznovanje 250-letnice rojstva nemškega pesnika Johanna Wolfganga Goetheja (1749-1832). Dr France Bernik je na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, na univerzi Justusa Liebiga v Giessnu in na Filipovi univerzi v Marburgu predaval na temo Recepcija Goethejevega Fausta pri Slovencih.