umetnosti
Gradec bo kulturna prestolnica Evrope leta 2003
29. 11. 1999 16.53
Prestolnica avstrijske Štajerske se s polnim zamahom pripravlja za leto 2003, ko bo 12 mesecev kulturna prestolnica Evrope. Vodja projekta Wolfgang Lorenz je pred dnevi predstavil prvo publikacijo, v kateri je osnutek programa za kakih 100 prireditev. V ospredju naj bi bila predvsem likovna umetnost, gledališče, glasba, novi mediji in literatura. Kot tematske sklope so že izbrali razpoloženje mest, otroci in mladina, univerze in višje šole ter religijo. Po besedah Wolfganga Lorenza Gradec ne bo zgolj evropska prestolnica umetnosti, marveč prestolnica kulture in različnih civilizacij.
Beneške kulturne pomladi ni čutiti
26. 11. 1999 19.26
Na Inštitutu za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) so predstavniki beneških Slovencev predstavili svojo založniško in izdajateljsko dejavnost, da bi z njo seznanili slovensko javnost, pa tudi da opozorijo, kako malo vemo o kulturnem življenju Slovencev v Benečiji.
Lodzu ustanovili šolo za kaskaderje
25. 11. 1999 08.11
V mestu Lodz v osrednji Poljski, kjer stoji slavna filmska šola, katero so med drugim obiskovali režiserji Andrzej Wajda, Roman Polanski in Krzysztof Kieslowski, so ustanovili še eno izobraževalno ustanovo, povezano s filmom, in sicer šolo za kaskaderje. Na njej naj bi se letno izobraževalo 20 učencev, na učnem programu pa naj bi bile med drugim ure jahanja, hoje po vrvi, potapljanja, rokoborbe, plezanja, akrobacije in skokov s padalom. Bodoči kaskaderji naj bi prav tako obiskovali predavanja o zgodovini filma, dramski umetnosti in snemanju filmov, ki naj bi jih vodili profesorji s prej omenjene bližnje filmske šole.
V Trstu predstavili galerijo v malem
25. 11. 1999 07.56
V konferenčni dvorani Visoke šole za prevajalce in tolmače tržaške univerze so včeraj predstavili prvi zvezek Galerije Imaginaire. Gre za nekakšno ''galerijo v malem'', v kateri so zbrana likovna dela Gustava Gnamuša, Marjana Kravosa, Sergia Scabarja in Giorgia Valvassorija, ki so nastala po navdihu teksta francoskega filozofa Jeana-Luca Mariona.
Največja imena avstrijske umetnosti v Linzu
23. 11. 1999 18.07
V Novi galeriji v avstrijskem Linzu bo od 16. decembra do februarja prihodnje leto na ogled razstava največjih del avstrijske umetnosti, v okviru katere bodo predstavili sto mojstrovin iz obdobja sto let. Sto slik, skulptur in grafičnih listov izvira iz zbirke Nove galerije. Pri izbiri del so se organizatorji razstave osredotočili na to, da bi za vsako leto izbrali po enega umetnika z najbolj značilnim delom. Po besedah direktorja galerije Petra Bauma gre za pomembno obdobje v zgodovini umetnosti, ki so ga zaznamovali odločilne smeri umetniškega ustvarjanja, spremembe in raznolikosti, stilistične tendence in odlični umetniški prispevki. Med umetniki bodo na razstavi predstavljeni Alfred Kubin, Egon Schiele kot tudi dela arhitekta Hundertwasserja, Hermanna Nitscha in Alfreda Hrdlicke.
Štromajer povabljen v Estonijo
22. 11. 1999 18.24
Virtualna baza INTIMA in njen kreator Igor Štromajer, sta povabljena na mednarodni festival sodobne elektronske umetnosti ''offlineŽonline - media art festival 2nd edition / Media Non Grata'' v Talinu v Estoniji, ki bo potekal 24. in 25. novembra 1999 v E-Media centru estonske Akademije umetnosti (Estonian Academy of Arts) v Talinu. Več informacij o festivalu je na voljo na <A HREF=http://www.ArtUN.ee/mediafest99/eng.htm target=_blank> spletnih straneh</A>.
Nagrada Hermanna Hesseja švicarskemu pisatelju
20. 11. 1999 12.21
Literarno nagrado Hermanna Hesseja, ki jo podeljujejo vsaka tri leta, bo letos prejel švicarski avtor Markus Werner za roman Egipčan Heinrich. Žirija je v utemeljitvi poudarila, da je roman napisan v sodobni prozi, bogati in polni domišljije. Werner se v romanu poda na iskanje svojega egiptovskega prednika iz 19. stoletja.
Mednarodna razstava v Slovenj Gradcu
18. 11. 1999 16.41
V Galeriji likovnih umetnosti Slovenj Gradec so v sodelovanju z gostujočo kustosinjo Vaneso Cvahte pripravili video razstavo ''very private'' s podnaslovom Ritem gibljivih slik.
Kipar Plestenjak s ciklom mačk
16. 11. 1999 07.36
Kiparja Viktorja Plestenjaka se v zadnjem času spomnimo kot avtorja doprsnega kipa Antona Sovreta (1885-1963), lani postavljenega v njegovi rojstni Šavni Peči pri Hrastniku. Avtor, ki se je specializiral za portret, razstavlja pa ne prav pogosto, se zdaj v kiparski galeriji Latobia predstavlja z upodobitvami mačk. S to temo se ukvarja že kakšno desetletje, prvotno simbiozo ženskega telesa in mačke je kasneje nadomestilo upodabljanje samega obličja mačk, od nekdaj mističnih in mitičnih bitij. Plestenjak je za razstavo izbral upodobitve mačk v lesu, kamnu, siporeksu, bronu, glini, mnogostranska narava teh živali se kaže v mačkah mehkih, celo baročnih oblik, do tistih v kubističnih formah; za vse pa velja, da jim je avtor znal vdihniti dušo, je zapisala ob razstavi Semira Osmanagič.
Festival Odprti prostor v Gradcu
15. 11. 1999 18.01
V Gradcu bo od 24. do 28. novembra potekal svetovni festival arhitekture, umetnosti in medijev, na katerem se bo predstavilo 230 mednarodnih projektov. V sklopu festivala bo potekal medijski in arhitekturni bienale, katerega vrhunec bo otvoritvena predstavitev ameriške koreografinje Meg Stuart in umetnice Ann Hamilton, ki sta ZDA zastopali že na bienalu v Benetkah. V središču pozornosti petdnevne razstave bo mednarodno tekmovanje, na katerem bodo umetniki iz 41 držav predstavili 1038 filmov, video posnetkov, zgoščenk in projektov na internetu. Na programu festivala bo tudi filmska retrospektiva z naslovom Metropolized, v okviru katere bodo prikazali filme Jean-Luca Godarda in Dereka Jarmana. Na ogled bo tudi razstava Pragmatiki na javnem področju, s katero naj bi preučili fenomen pridobivanja prostorov. Vzporedno s to razstavo bo potekal kongres z naslovom Arhitektura sedaj! Prostor. Na njem bodo razpravljali o vplivih nove informacijske tehnologije na odnos med človekom in prostorom. Center bienala bo v graški Thalii.
Spet v breztežnost
15. 11. 1999 13.51
Režiser in igralec Dragan Živadinov se je zapisal v zgodovino kot prvi, ki je svojo predstavo pripravil v breztežnostnem prostoru. Danes pa je s soustvarjalci Gravitacije nič Noordung predstavil nov, podoben projekt in obenem še pobudo za ustanovitev Slovenske vesoljske agencije (SVA).
Francoske umetniške mojstrovine v Rimu
13. 11. 1999 12.34
V Rimu so včeraj odprli razstavo z naslovom Od Poussina do impresionistov, na kateri bo do 27. februarja prihodnje leto na ogled 25 mojstrovin francoskih umetnikov, ki jih sicer hrani moskovski muzej Puškin. Razstava obnavlja zgodovino francoske umetnosti od 17. pa do začetka 20. stoletja in predstavlja dela velikih francoskih umetnikov, kot so Nicolas Poussin, Antoine Watteau, Jean-Honor Fragonard, Paul Cezanne, Vincent Van Gogh, Pablo Picasso in Pierre Bonnard.
O bogati zapuščini Antona Slodnjaka
12. 11. 1999 12.59
V počastitev stoletnice rojstva literarnega znanstvenika in univerzitetnega pedagoga Antona Slodnjaka poteka danes na ljubljanski Filozofski fakulteti literarnovedno srečanje. O Slodnjakovem raziskovalnem in pedagoškem delu bo spregovorilo deset strokovnjakov, uvodne pozdravne besede pa sta izrekla predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) France Bernik in dekan Filozofske fakultete Ludvik Horvat.
Okus po mestu
11. 11. 1999 16.29
Ljubitelji sodobne umetnosti si lahko nocoj v dveh ljubljanskih razstaviščih ogledajo znanstveno raziskovalni projekt, ki so ga pripravili kustosi iz Galerije Škuc (Grgor Podnar), Galerije P74 (Tadej Pogačar) in Moderne galerije (Igor Zabel) z naslovom <I>Okus po mestu</I>.
Picassova slika za 45 milijonov dolarjev
10. 11. 1999 17.46
Sliko slavnega Pabla Picassa z naslovom ''Akt v črnem stolu'' iz leta 1932 so pri ameriški dražbeni hiši Christie's prodali za 45,1 milijona dolarjev. Slika prikazuje Picassovo ljubico Marie-Therese Walter, ki spi v stolu, velja pa za eno izmed vrhunskih del umetnosti 20. stoletja. Je največja in najbolj opazna slika v seriji portretov, ki jih je španski slikar ustvaril v tistem obdobju.
Mednarodna zbirka Moderne galerija 2000+
08. 11. 1999 16.30
Moderna galerija v Ljubljani postavlja mednarodno zbirko, ki jo je poimenovala 2000+. Projekt, ki daje poudarek vzhodnoevropski umetnosti, so galeristi prvič predstavili junija letos ob slovesni donaciji Marine Abramović v Mali galeriji na Slovenski cesti. Moderna galerija želi izkoristiti priložnost, ki se je Sloveniji ponudila z organizacijo mednarodnega bienala likovne umetnosti, Manifeste 3, leta 2000 v Ljubljani. V času Manifeste 3 se želi svetu predstaviti kot muzejsko-galerijska institucija, ki je v času tranzicije postala most med umetnostno zahodne in vzhodne Evrope. Zato se je odločila sistematično zbirati dela predvsem vzhodnoevropskih umetnikov.
Prvi zasebni Muzej sodobne umetnosti
08. 11. 1999 15.49
V avstrijskem Klosterneuburgu pri Dunaju so nedavno odprli prvi avstrijski zasebni Muzej sodobne umetnosti. Prva razstava v stavbi ob porečju reke Donave predstavlja izbor približno 300 slik, skulptur in video del iz približno 4500 objektov celovite zbirke, ki je v lasti zakonskega para, Karla-Heinza in Agnes Essl. Na površini več kot 3200 kvadratnih metrov bodo javnosti na ogled med drugim dela avstrijskih slikarjev kot so Maria Lassnig, Arnulf Rainer ali Guenter Brus ter mednarodnih umetnikov kot so Georg Baselitz in Tony Gragg. Zakonca Essl sta začela s sistematičnim zbiranjem avstrijske sodobne umetnosti v 60-tih letih. V 90-tih letih pa sta se načrtno usmerila tudi na dela evropskih in ameriških umetnikov.
Štromajer na festivalu v Estoniji
08. 11. 1999 13.21
Selektor Raivo Kelomees je na festival z naslovom ''offline@online - Media Non Grata - media art festival 2nd edition'' povabil najnovejši letošnji projekt Igorja Štromajerja z naslovom ''gsm.art''.
Delavnice za sodobne scenske umetnosti
02. 11. 1999 21.11
V Ljubljani so se danes začele štiridnevne Delavnice za sodobne scenske umetnosti v organizaciji Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD), namenjene vsem, ki jih zanimajo gib, ples in gledališče. Aktivnosti se bodo odvijale v Plesnem studiu Intakt in Dijaškem domu Ivan Cankar v Ljubljani.
Razstava nove medijske ustvarjalnosti z Japonske
02. 11. 1999 18.26
Nocoj bodo v Moderni galeriji odprli vrata razstave in simpozija Nova medijska umetnost in teorija z vzhoda: Tokio - Ljubljana@ 2000, ki ga je zasnovala gostujoča kustosinja Marina Gržinić.
Kanadska vlada Madžarski vrnila Vasarijevo sliko
02. 11. 1999 16.09
Kandaska vlada je te dni Madžarski vrnila dragoceno sliko florentinskega renesančnega slikarja Giorgija Vasarija (1511-1574). Sliko je v Budimpešto prinesel kar sam madžarski premier Viktor Orban. Sliko, ki je vredna okrog 1,3 milijona nemških mark, je leta 1961 neka budimpeštanska zastavljalnica za bagatelno vsoto prodala nekemu Madžaru, ta pa jo je nato prodal v Kanado. Usoda slike, ki je do nedavnega visela v nekem muzeju v Montrelu, je dalj časa obremenjevala madžarsko-kanadske kulturne odnose. Ob koncu tedna je Orban, ki je bil v Kanadi na večdnevnem obisku, sporočil presenetljivo novico, da so sliko na posredovaje kanadskega premiera Jeana Chretiena predali madžarski vladni delegaciji. Slika naj bi bila kmalu na ogled v budimpeštanskem Muzeju lepih umetnosti.
Nagrade na festivalu MESS tudi Slovencem
01. 11. 1999 18.22
Petintrideseti mednarodni gledališki festival MESS se je sinoči v Sarajevu zaključil s podelitvijo nagrad najboljšim. Zlati lovorov venec za najboljšo vlogo so dobili Jernej Šugman iz Slovenije, Bedia Begovska iz Makedonije in Dragan Jovičić iz BiH, nagrado za najboljšo režijo pa je prejel slovenski režiser Eduard Miler za predstavo Baal.
Mariborska retrospektiva medmrežne umetnosti
30. 10. 1999 10.16
Danes ob 20.uri, bo v prostoru za umetnost KiBela otvoritev retrospektivne razstave medmrežne umetnosti Virtualne baze Intima in njenega kreatorja Igorja Štromajerja z naslovom 504.MB intimne umetnosti. Ob otvoritvi bo potekala slovenska predstavitev zadnjega medmrežnega projekta z naslovom <A HREF=http://kid.kibla.org/~intima/gsmart/ target=_blank> >>gsm.art<<</A>, ki je bil oktobra letos prvič predstavljen na mednarodnem festivalu sodobne elektronske umetnosti ''Computer Space 99'' v Sofiji.
Belgijska kulturna politika
28. 10. 1999 12.23
Center za raziskave scenskih umetnosti Delak je v sodlovanju s Slovenskim gledališkim muzejem in Flamskim gledališkim inštitutom (VTI) iz Bruslja za jutri, 29. oktobra, v dvorani muzeja na Mestnem trgu 17 pripravil prestavitev belgijske kulturne politike s področja scenskih umetnosti. Prestavili bodo najnovejše težnje v belgijski, in v tem okviru posebej flamski produkciji scenskih umetnosti ter samo delovanje omenjenega inštituta, ki velja za enega najbolj zanimivih projektov v svetovnem merilu.
Slovenske mitološke pripovedi
27. 10. 1999 16.11
S prvo knjigo pod naslovom Visoko v gorah, globoko v vodah in podnaslovom Velikani, vile in povodni možje je založba Didakta v sodelovanju z Inštitutom za slovensko narodopisje pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) domačemu knjižnemu trgu ponudila novo zbirko Zakladnica slovenskih pripovedi, v kateri naj bi po napovedi Rudija Zamana iz Didakte izdali vsaj šest knjižic s tovrstno slovensko kulturno dediščino.
Savo Sovre v Galeriji Instituta Jožef Stefan
25. 10. 1999 13.57
V prenovljueni Galeriji Instituta Jožef Stefan je do 12. novembra na ogled razstava del akademskega slikarja Sava Sovreta. Institut sicer letos praznuje 50-letnico ustanovitve, ta jubilej pa so izkoristili tudi za povečanje in prenovitev avle, kjer so potekale razstave in prireditve.
Umrl avstralski slikar Albert Tucker
24. 10. 1999 13.49
V 84. letu starosti je za posledicami bolezni srca umrl eden najvplivnejših avstralskih slikarjev 20. stoletja Albert Tucker.
Ob dnevu OZN slavnostni govornik premier Drnovšek
24. 10. 1999 10.53
Danes je dan Organizacije združenih narodov, zato je bila na predvečer dneva OZN v Slovenj Gradcu včeraj prireditev z naslovom Želim živeti v miru. Ves dan so pod tem naslovom v mestu, ki ga je generalni sekretar ZN leta 1989 imenoval za glasnika miru, potekale prireditve predvsem za mlade.
Sibirski mamut je samo kup kosti in kože
23. 10. 1999 20.19
20.000 let stari mumut, ki so ga nedavno odkrili v Sibiriji, je po oceni ruskega znanstvenika Alekseja Tihonova samo še kup kosti in kože.
Markomov Svet v knjigah
23. 10. 1999 10.28
Ta konec tedna se je sredi ljubljanskega sejmišča mogoče srečati tudi z več tisoč naslovi knjig tujih založb; večjo pregledno razstavo knjig iz uvoza je v paviljonu Jurček na Gospodarskem razstavišču pripravila družba Markom. Na ogled in naprodaj je približno 6000 knjig, ki so jih založbe izdale v zadnjega približno pol leta, večina jih je s področij družboslovja, ekonomije, računalništva, medicine, tehnike, arhitekture in umetnosti. Za manj zahtevne bralce in obiskovalce sejmov Ljubiflora in Narava - Zdravje pa je Markom pripravil knjige o vrtu, zdravi prehrani, gibanju v naravi, športu in drugih temah.