umetnosti
Častni znak svobode RS Francisu Burkhardtu za predstavitev Plečnika
25. 01. 1999 11.04
Predsednik Republike Milan Kučan je s častnim znakom svobode Republike Slovenije za zasluge pri predstavitvi del arhitekta Jožeta Plečnika na svetovnem kulturnem prizorišču in s tem za prispevek k prepoznavanju slovenske ustvarjalnosti odlikoval Francisa Burkhardta. Odlikovanje bo predsednik države vročil na slovesnosti v predsedniški palači to sredo, 27. januarja, ob 13. uri.
Monet v 20. stoletju v London privabil trumo obiskovalcev
24. 01. 1999 13.32
Razstava Monet v 20. stoletju, ki so jo pred dnevi odprli v londonski Kraljevi akademiji, je v britansko prestolnico zvabila trumo obiskovalcev, ki na vstopnice vsak dan čakajo že od zore.
Robert Wilson v Cankarjevem domu
19. 01. 1999 14.48
V Cankarjevem domu so ta vikend pripravili pravo poslastico za zasvojence s teatrom; v Ljubljano so pripeljali velikana, ki je zaznamoval gledališče tega stoletja in tako obenem začeli z izvrstnim mednarodnim gledališkim programom za leto 1999.
Režiserka Muratova dobitnica letošnje umetniške nagrade
07. 01. 1999 10.18
Režiserka romunskega rodu Kira Muratova bo prejela letošnjo umetniško nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Akademija umetnosti Berlin-Brandenburga, so včeraj sporočili v Berlinu. Priznanje, ki ga spremlja denarna nagrada v višini 30.000 mark, tradicionalno podeljujejo 18. marca v spomin na Pomlad narodov, ki se je leta 1848 začela v Berlinu. Kira Muratova je med drugim posnela film Astenični sindrom, ki je leta 1990 prejel srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Njen prvi dolgometražec Naš vsakdanji kruh iz leta 1964 je kritičen pogled na kolhoze. Njena filma Kratka srečanja (1967) in Dolga poslavljanja (1971), sta portreta dveh žensk. V Sovjetski zvezi sta bila dolgo časa prepovedana. Režiserka, ki se je leta 1934 rodila v Sorokiju v današnji Moldaviji oziroma nekdanji Romuniji, od leta 1961 živi v Odesi v Ukrajini. Umetniško nagrado omenjene nemške akademije so v prejšnjih letih med drugim podelili italijanskemu arhitektu Renzu Pianu in francoskemu skladatelju Pierru Boulezu.
O Gledališko-lutkovnem studiu LGL še nekoliko drugače
05. 01. 1999 12.05
Gledališki igralec in lutkar v svobodnem umetniškem poklicu Robert Waltl se je ostro odzval na razpis za šolanje v Gledališko-lutkovnem studiu Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) in v javnem pismu zapisal, da je zaradi velikih kadrovskih problemov lutkovnega gledališča ''v letu 1994, takrat še zaposlen v LGL, po naročilu direktorja Lutkovnega gledališča Ljubljana Ignacija Šunjiča, začel pripravljati program šolanja igralcev za lutkovno gledališče'' in ga poimenoval Gledališko-lutkovni studio LGL.
Več kot 70.000 obiskovalcev na berlinskem bienalu
05. 01. 1999 10.42
Prvi berlinski bienale mlajše umetnosti Berlin/Berlin si je v treh mesecih ogledalo več kot 70.000 obiskovalcev. Približno 70 umetnikov iz vsega sveta se je ob tej priložnosti lahko predstavilo s svojimi najnovejšimi stvaritvami, pa naj je šlo za instalacije, fotografijo, arhitekturo, modo, film ali gledališče. Umetnike je združevala njihova povezanost z Berlinom, povabili so le tiste, ki so v tem mestu v zadnjih letih delali vsaj nekaj časa. Drugi del bienala z naslovom 7/11 se bo začel oktobra letos in se bo potegnil v leto 2000.
Rekordno zanimanje za Monetovo razstavo
03. 01. 1999 09.42
Za razstavo slik francoskega slikarja Clauda Moneta, ki bo po 23. januarju na ogled v londonski Royal Academy, so ljubitelji slikarstva že v predprodaji pokupili skoraj 100.000 vstopnic. Po poročanju britanskih časnikov je razstava z naslovom Monet v 20. stoletju pritegnila ljubitelje umetnosti iz vseh delov države, pa tudi iz tujine, še zlasti iz Havajev in Hong Konga. Sicer pa bo na razstavi francoskega mojstra impresionizma na ogled skupno 84 slik.
Weimar - nova evropska prestolnica kulture
01. 01. 1999 15.19
Več tisočglava množica je v noči s četrtka na petek poleg novega leta obeležila tudi prenos naslova evropske kulturne prestolnice 1999 na nemško mesto Weimar. Prebivalci Weimarja in obiskovalci so dogodek obeležili na prostem z ognjemetom, ki je sledil predstavi francoske poulične gledališke skupine Premični človek. Le nekaj ur pred polnočjo pa je Weimar postal prvo mesto iz nekdanje Nemške demokratične republike (DDR), v katerem so odprli muzej sodobne umetnosti. Muzej hrani zbirko 120 del galerista Paula Maenza. Uradne slovesnosti letošnje kulturne prestolnice pa bodo počakale do 19. februarja, ko bo prireditev otvoril nemški predsednik Roman Herzog.
Načrti za širitev MOMA
31. 12. 1998 13.30
Muzej sodobne umetnosti v New Yorku ima sicer največjo zbirko umetnostnih del 20. stoletja, vendar ne dovolj prostora, da bi lahko razstavili vsa dela, ki jih imajo. MOMA, kot je popularno ime za sloviti newyorški muzej, je tako že pripravil načrt svoje širitve, ki bo stala 650 milijonov dolarjev. Dela pa naj bi trajala pet let, polovico denarja v ta namen pa so že zbrali. Začetki muzeja segajo v leto 1929, ko mu je nek zasebnik daroval osem grafik in risbo. Danes ima muzej več kot 100.000 slik, skulptur, risb, grafik, fotografij, oblikovalskih predmetov ter arhitekturnih modelov, 14.000 filmov, štiri milijone filmskih slik, 120.000 knjig ter časopisov.
Rushdie naj bi javno nastopil s Fuentesom
24. 12. 1998 11.16
Britanski pisatelj indijskega rodu Salman Rushdie naj bi 4. januarja na ''javnem dialogu'' v Mehiki nastopil z mehiškim pisateljem Carlosom Fuentesom. Rushdie, ki ga je na fatvo, smrt, obsodil iranski ajatola Homeini leta 1989, se bo z velikanom mehiške književnosti srečal v palači lepih umetnosti, svetišču mehiške kulture, ki so jo s freskami poslikali slikarji Diego Rivera, Rufino Tamayo in David Alafaro Siqueiros. Mehiška tiskovna agencija Notimex je tudi poročala, da je Rusdhija v Mehiko povabil nacionalni svet za kulturo in umetnosti.
Francoska vlada odobrila ustanovitev muzeja umetnosti prvotnih kultur v Parizu
24. 12. 1998 11.15
Francoska vlada je sprejela odlok o ustanovitvi muzeja umetnosti prvotnih kultur v Parizu, projekt, ki ga podpira francoski predsednik Jacques Chirac. Muzej umetnosti in civilizacij (MAC) bo posvečen umetnosti Afrike, Azije, Oceanije in obeh Amerik, odprli pa naj bi ga leta 2004 blizu Eiffelovega stolpa. MAC bo obsegal 35.770 kvadratnih metrov. Leta 1999 bodo odprli veliko skladišče z zbirkami, ki jih morajo popisati in restavrirati, medtem ko so že začeli izvajati politiko nakupov, saj želijo doseči enako pokritost vseh območij. V pričakovanju leta 2004 bodo konec prihodnjega leta v muzeju Louvre odprli prostor, v katerem bodo shranili 120 umetniških del prvotne umetnosti.
Moderna galerija: velika študijska razstava TANK!
22. 12. 1998 13.17
V Moderni galeriji so ob izteku leta, v katerem razstavišče proslavlja petdeset let delovanja, in ob stoletnici rojstva treh nosilcev slovenske likovne avantgarde - Avgusta Černigoja, Ivana Čarga in Antona Podbevška - pripravili veliko študijsko razstavo in jo poimenovali TANK! - Slovenska zgodovinska avantgarda. Razstava oživlja čas zgodovinskih avantgard na Slovenskem.
Četrt stoletja Pilonove galerije
18. 12. 1998 16.55
V Ajdovščini bo danes praznik likovne kulture. Občina bo slovesno proslavila četrt stoletja od ustanovitve Pilonove galerije. Galerijo so poimenovali po ajdovskem rojaku in eni vodilnih osebnosti slovenskega ekspresionizma v likovni umetnosti Venu Pilonu (1896-1970). Ob tej priložnosti bodo v galeriji, ki jo vodi dr. Irene Mislej, odprli razstavo 25 grafik Danila Jejčiča.
50 let srednjeevropske umetnosti na ogled na Dunaju
18. 12. 1998 11.20
50 let srednjeevropske umetnosti, za obdobje 1949 - 1999, bo od 17. decembra prihodnje leto do 27. februarja 2000 na ogled v avstrijski prestolnici. Razstava naj bi ''prvič v enem pregledu prikazala zgodovino srednjeevropske moderne in sodobne umetnosti z znanstveno osvetlitvijo zgodovinskega ozadja,'' menijo organizatorji razstave. Predstavili naj bi 150 umetnikov iz Avstrije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške ter držav nekdanje Jugoslavije.
Novi prostori v galerija Uffizi v Firencah
15. 12. 1998 13.38
Eden najbogatejših muzejev likovne umetnosti na svetu, galerija Uffizi v Firencah, bo jutri odprla prvo v nizu novih razstavnih sob, s katero se bo površina galerija s 7000 kvadratnih metrov povečala na 9000. V novi sobi bodo razstavili sto del, ki so bila doslej obiskovalcem skrita v skladišču galerije.
V Beogradu izšel prevod zbornika o Andreju Tarkovskem
12. 12. 1998 14.06
V zbirki Dramske umetnosti Jugoslovanske kinoteke v Beogradu je izšel prevod zbornika o ruskem režiserju Andreju Tarkovskem (1932-1986), ki ga je dve leti po režiserjevi smrti objavila njegova sestra Marina Tarkovski. V zborniku z naslovom Tarkovski je zbrala nekaj že objavljenih besedil, večina prispevkov pa je nastala posebej zanj. O velikanu ruskega in svetovnega filma in njegovem ustvarjanju so svoja razmišljanja zapisali njegovi prijatelji, sodelavci in umetniki z vsega sveta. Prispevki obsegajo režiserjevo življenje od otroštva do izgnanstva v tujini, kjer je v Parizu leta 1986 tudi umrl, razkrivali pa naj bi mnoge še neznane podrobnosti.
Simpozij: 150 let slovenskih narodnih programov
11. 12. 1998 11.24
V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti bo jutri, 12. decembra, potekal simpozij z naslovom ''150 let slovenskih narodnih programov''. Srečanje, ki ga organizira Društvo 2000, se bo začelo ob 9. uri v Prešernovi dvorani.
Razstava Picassovih del v Rimu
10. 12. 1998 16.38
V Narodni galeriji moderne umetnosti v Rimu bodo 12. decembra odprli razstavo 75 del španskega slikarja, grafika in kiparja Pabla Picassa. Razstavljena bodo predvsem dela, v katerih prevladujejo teme vojne in smrti. Razstava, ki bo na ogled do 15. marca, vključuje dela iz obdobja med letoma 1937 in 1954, ko se je španski slikar usmeril predvsem na politična vprašanja.
Nagrado Sveta Evrope za 1999 prejel Muzej umetnosti v Lilleu
04. 12. 1998 14.30
Odbor za kulturo in izobraževanje parlamentarne skupščine Sveta Evrope se je danes v Parizu odločil, da nagrado SE za najboljši muzej za leto 1999 dodeli muzeju umetnosti v francoskem Lilleu, so sporočili iz SE. Kot so pojasnili v odboru, je nagrada priznanje skupnim prizadevanjem lokalnih in osrednjih francoskih oblasti za obnovitev muzeja iz leta 1895, obenem pa odbor SE nagrajuje muzej tudi za način postavitve glavne zbirke z naslovom Evropska umetnost od srednjega veka do 20. stoletja, ki je bila prav tak restavrirana. SE je ustanovil omenjeno nagrado leta 1977, da bi povečal prispevke muzejev k boljši seznanjenosti javnosti z raznolikostjo evropske kulture. Uradna podelitev nagrade bo 27. aprila prihodnje leto v Strasbourgu med pomladnim zasedanjem parlamentarne skupščine. Francoski muzej bo za leto dni prejel bronast kipec Joana Mira, priznanje in denarno nagrado.
Avstrijska arhitektura se predstavlja v Franciji
29. 11. 1998 12.28
Pod naslovom ''Graditi v Evropi, avstrijski arhitekti v Evropi 20. stoletja'' bo od 3. do 23. decembra v Lyonu potekala razstava, na kateri bodo prikazali raznolik in kozmopolitski položaj avstrijskih arhitektov v Evropi. Multimedijski koncept razstave je izdelal arhitekt in profesor na Akademiji upodabljajočih umetnosti na Dunaju August Sarnitz. Ob tem naj bi 4. in 5. decembra v Grenoblu potekal kolokvij o avstrijski in francoski arhitekturi, ki se ga bodo udeležili predstavniki obeh držav. Na razstavi v Lyonu bodo s pomočjo videa, diapozitivov, modelov, risb in fotografij predstavili zlasti avstrijske dosežke zadnjih trideset let. Razstava v galeriji Terreaux bo posvečena med drugim arhitektom Borisu Podrecci, Heinzu Tesarju, Hansu Holleinu, Hausu Ruckerju, Karlu Kowalskemu, Coopu Himmelblauu in Raimundu Abrahamu. Na drugem prizorišču razstave, na šoli za arhitetekturo v Lyonu, pa bodo predstavili avstrijsko arhitekturo na prelomu stoletja z imeni kot Otto Wagner, Max Fabiani, Adolf Loos, Josef Hoffmann in drugi. V kinu Le France v Lyonu bodo obenem prikazali filme o avstrijskih arhitektih in njihovem delu v Evropi.
Ljubljana bo leta 2000 priredila bienale Manifesta 3
27. 11. 1998 13.15
Ljubljana si je v konkurenci angleškega Newcastlea, madžarske Budimpešte in italijanskega Palerma pridobila organizacijo bienalne prireditve sodobne evropske umetnosti Manifesta 3 leta 2000. Vest so danes potrdili na ministrstvu za kulturo.
Osrednja slovesnost ob 60-letnici SAZU
26. 11. 1998 11.45
V ljubljanski Drami je bila dopoldne osrednja slovesnost ob 60-letnici Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Slavnostni govornik je bil njen predsednik prof. dr. France Bernik. Poudaril je, da je Akademija od ustanovitve do danes preživela različne vladavine in politične sisteme, prešla več razvojnih stopenj, vendar pomeni v njenem obstoju najbolj radikalno prelomnico leto 1991, ko je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. V primerjavi z obdobjem pred tem deluje danes Akademija v razmerah drugačne znanstvene in kulturne politike, uživa spoštovanje države in ugled v javnosti. Zakon iz leta 1994 ji zagotavlja avtonomijo, svobodo demokratičnega ravnanja in posvečanje glavnemu namenu, to pa je spodbujanje, negovanje in pospeševanje znanosti in umetnosti.
Erazmova nagrada režiserju Sellarsu in skladatelju Kaglu
26. 11. 1998 10.59
Prestižno Erazmovo nagrado so letos podelili ameriškemu gledališkemu režiserju Petru Sellarsu in nemško-argentinskemu skladatelju Mauriciu Kaglu za njun sodoben pristop k umetnosti. Priznanje, ki ga spremlja denarna nagrada v višini 300.000 guldnov (26 milijonov tolarjev), sta prejela na torkovi slovesnosti v Amsterdamu, na kateri so bili navzoči člani nizozemske kraljeve družine. Kot je povedal princ Bernhard, oče kraljice Beatrix, ki je podelil nagrado, sta oba umetnika upornika. S svojimi deli vzpostavljata interakcijo med različnimi umetniškimi oblikami in dajeta formo sodobni interpretaciji kulturne dediščine, je v obrazložitvi zapisal Erazmov sklad. Nagrado vsako leto podeljujejo posameznikom ali skupinam za pomemben prispevek k evropski kulturi, oziroma socialnem ali znanstvenem razvoju. Ob 40-letnici delovanja je Erazmov sklad letos izbral dva nagrajenca.
Britanci prejeli tri od šestih mednarodnih nagrad emmy
25. 11. 1998 11.00
Britanske televizijske postaje so v torek v New Yorku prejele tri od skupaj šestih mednarodnih nagrad emmy, televizijskih inačic oskarjev. Ostale nagrade so romale v roke Švedov, Avstralcev in Nizozemcev. Tako je v kategoriji ''scenske umetnosti'' nagrado prejel film ''Judino drevo'' producentske hiše Landseer Production, ki govori o temnih straneh moške spolnosti. Nagrado emmy v kategoriji ''popularnih umetnosti'' je prejela humoristična nanizanka ''Vikarka iz Dibleya: ljubezen in zakon'', producentske hiše Tiger Aspect Production. Med otroškimi programi je bil najboljši izdelek postaje Channel Four, ki pripoveduje zgodbo neme deklice. Švedska televizija je prejela nagrado za film ''Tetovirana vdova''. V ospredju filma je življenje neke babice, emmyja za najboljšo dokumentarno oddajo pa je prejela avstralska producentska hiša za dokumentarec ''Zatočišče v Sarajevu'', ki govori o življenju prebivalcev mesta med srbsko zasedbo. Nizozemci so bili najboljši v kategoriji umetniških dokumentarcev. Nagrado jim je prinesla ''Vojna simfonij: Šostakovič proti Stalinu''.
Fotografije Dore Maar prodali za okoli milijon dolarjev
22. 11. 1998 12.10
Fotografije Dore Maar, muze in spremljevalke znamenitega Pabla Picassa, so prodali za 5,13 milijona frankov (okoli milijon dolarjev), so pred dnevi sporočili iz avkcijske hiše Drout. Največ zanimanja v zbirki 230 predmetov je bil deležen Portret Ubuja, surrealistična slika, ki prikazuje fetus pasavca, ki jo je za 350.000 frankov kupil francoski Državni muzej moderne umetnosti. Sedemnajst fotografij pa bo obogatilo zbirko Muzeja Picasso v Parizu.
Nikolaj Pirnat v Ljubljani
20. 11. 1998 15.49
Minuli teden so v Jakopičevi galeriji, ob petdeseti obletnici smrti Nikolaja Pirnata, odprli spominsko razstavo izbranih del enega najizrazitejših predstavnikov predvojne slovenske umetnosti.
Dunajčan West dobitnik ene najbogatejših umetnostnih nagrad
20. 11. 1998 09.51
Dunajski umetnik Franz West je letošnji dobitnik ene najbogatejših nagrad na svetu, s čekom za 200.000 mark pospremljene nagrade Wolfganga Hahna, ki jo podeljuje Združenje sodobne umetnosti Ludvikovega muzeja v Kölnu. 51-letni Dunajčan je nagrado osvojil s postavitvijo stotih stolov in 25 miz, naslovljeno Menza, ki bo v kavarni Ludvikovega muzeja poslej služila javni rabi. Franz West je muzeju posodil tudi 3,6-metrski roza kip v obliki klobase, ki jo ga zlobneži že krstili za (dobičkonosno) Viagro.
Nov muzej moderne in sodobne umetnosti v Strasbourgu
19. 11. 1998 11.04
V Strasbourgu je francoska ministrica za kulturo Catherine Trautmann nedavno odprla nov muzej moderne in sodobne umetnosti, pred letom 2000 zadnjo od velikih projektov v Franciji, namenjenih moderni umetnosti. Razkošno poslopje iz kamna in stekla so zgradili po načrtih arhitekta Adriena Fainsilberja, za gradnjo, ki je potekala pet let, pa je bilo potrebnih 235 milijonov frankov (44 milijonov dolarjev). Muzej stoji med zgodovinsko četrtjo La Petite France in strasbourško železniško postajo. Muzej ponuja pregled umetnosti od leta 1870 do danes. V pritličju so ob začasnih razstavah predstavljeni umetniški tokovi ob koncu 19. in v prvi polovici 20. stoletja, med njimi pa najdemo dela umetnikov, kot so Gaugain, Picasso in Klimt, pa tudi slikarja iz Alzacije Jean-Hans Arp in Gustav Dore. V prvem nadstropju je na ogled sodobna umetnost, muzej pa ponuja tudi zbirko fotografij ter risb in grafik, predavalnico in knjižnico s 65.000 deli.
Emerik Bernard v beneški galeriji A+A
11. 11. 1998 11.12
V slovenski galeriji A+A v Benetkah bodo to soboto, 14. novembra, ob 17. uri odprli samostojno razstavo slik in risb Emerika Bernarda. Razstavo, ki bo odprta do 19. decembra, je pripravila beneška galerija v sodelovanju s slovenskim ministrstvom za kulturo in galerijo Cankarjev dom.
Minuli konec tedna svoja vrata odprl Art Cologne
10. 11. 1998 11.27
V nemškem Koelnu so minuli konec tedna odprli enega največjih sejmov sodobne umetnosti na svetu Art Cologne. Na sejmu 220 galerij iz 22 držav do 15. novembra predstavlja umetniška dela vse od ekspresionistov Joepha Beuysa in Antonia Tapiesa dalje, kot tudi številne fotografije od Aleksandra Rodčenka do Roberta Doisneauja. Med najsodobnejšimi umetniki so najbolje predstavljeni Nemci Joseph Beuys, Georg Baselitz in Emil Schumacher ter Španca Antoni Tapies in Eduardo Chillida. Sodobnemu kiparstvu je na sejmu namenjena posebna sekcija, v tem okviru razstavlja svoja dela 36 umetnikov.