umetnosti
Sto let od rojstva Alfreda Hitchcocka
11. 08. 1999 14.03
V petek, 13. avgusta, bo minilo sto let od rojstva mojstra filmskih srhljivk Alfreda Josepha Hitchcocka. Britanski filmski režiser, ki je večino svojih mojstrovin posnel v Hollywoodu, se je rodil v Londonu, ameriška Akademija filmskih umetnosti in znanosti, ki vsako leto podeljuje prestižne nagrade oskar, pa bo v Los Angelesu pripravila spominsko slovesnost. Obletnice se bodo spomnili še marsikje drugje, med drugim tudi v New Yorku, kjer je filmski studio Universal nedavno v spomin na režiserja postavil njegov doprsni kip.
V Cannesu festival z naslovom Rusija, novo stoletje
11. 08. 1999 11.40
V Cannesu bo od 19. do 25. avgusta potekal festival umetnosti in filma z naslovom <I>Rusija, novo stoletje</I>, na katerem bo po napovedih sodelovalo približno 600 ruskih filmarjev, plesalcev, pevcev, stilistov in rokodelcev.
Fringe Festival v Edinburghu
10. 08. 1999 16.03
Teden dni pred začetkom mednarodnega festivala v Edinburghu se je v škotski prestolnici v nedeljo začel Fringe Festival, na katerem si bo mogoče ogledati kar 1346 predstav. Festival je bil sprva zamišljen kot neuradna in nekonvecionalna spremljava edinburškega festivala (od 15. avgusta do 4. septembra), vendar je sčasoma postal eden največjih na svetu.
Mednarodne poletne gledališke delavnice v Izoli
09. 08. 1999 19.46
Razpis za Mednarodne gledališke delavnice, ki jih ta mesec od 14. do 21. avgusta prireja Sklad RS za ljubitelje kulturne dejavnosti (SLKD) skupaj z Območno izpostavo SLKD Izola in KUD France Prešeren iz Ljubljane, je končan. Na razpis za delavnice se je prijavilo 214 ljubiteljev gledališke umetnosti, so sporočili iz Izole. Udeleženci, ki razen iz Slovenije prihajajo tudi iz Avstrije in Italije, bodo lahko ustvarjali in se izobraževali v 16 gledaliških, lutkovnih in nekaterih drugih delavnicah.
Odtujeno nebo je približala umetnost
08. 08. 1999 10.09
Od dvajsetega junija do prvega avgusta letos je Duisburški Muzej Wilhelm Lembruck, Evropski center za sodobno kiparstvo, priredil razstavo Povezana mesta-Umetnostni procesi v urbani mreži. Dvanajst umetnikov iz Avstralije, Nemčije, Nizozemske, Slovenije, Velike Britanije in ZDA je v okviru razstave v osmih porurskih mestih izvajalo instalacije, z internetom podprte projekte, telekomunikacijske akcije in fotografiralo. Kuratorka razstave je bila dr. Soeke Dinkla.
Ukradli sedem platen flamskih mojstrov
07. 08. 1999 17.35
Tatovi so iz doma zbiratelja umetnin 20 kilometrov vzhodno od Amsterdama ukradli sedem vrednih slik flamskih mojstrov, so poročali nizozemski mediji. Policija ni sporočila vrednosti mojstrovin, ki so nastale v 17. stoletju, vendar pa je povedala, da so slike med ljubitelji umetnosti zelo cenjene. Po mnenju preiskovalcev so tatovi delali po naročilu, saj so izpustili mnoga druga dragocena dela.
Razstava Dvojnost svetlobe v koprski Loži
07. 08. 1999 09.12
V organizaciji slovenske galerije A+A v Benetkah bodo drevi, ob 20.30, v koprski galeriji Loža odprli likovno razstavo z naslovom Dvojnost svetlobe. Predstavljena bodo dela študentov beneške in ljubljanske Akademije za likovno umetnost, ki se pri svojem ustvarjanju ukvarjajo s problemom dvojnosti prikazovanja svetlobe v likovni umetnosti. Izbor je delo dr. Nadje Zgonik. Razstava je bila deležna tudi podpore v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg II.
Razstava Dvojnost svetlobe v Kopru
06. 08. 1999 13.28
V organizaciji slovenske galerija A+A v Benetkah in s podporo programa ~ezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo Interreg II bodo jutri, v soboto, ob 20.30 v koprski Galeriji Lo`a odprli likovno razstavo z naslovom Dvojnost svetlobe. Avtorica razstave dr. Nadja Zgonik je k sodelovanju povabila devet {tudentk in {tudentov bene{ke in ljubljanske likovne akademije, ki se pri svojem ustvarjanju ukvarjajo s problemom svetlobe oziroma z dvojnostjo njenega prikazovanja v likovni umetnosti. Prav Benetke so v preteklosti {e posebej veliko prispevale k tematiziranju svetlobe v slikarstvu.
Razstava Dvojnost svetlobe v Kopru
06. 08. 1999 11.24
V organizaciji slovenske galerija A+A v Benetkah in s sodelovanjem čezmejne povezave Interreg II bo danes ob 20.30 v koprski Galeriji Loža otvoritev likovne razstave z naslovom Dvojnost svetlobe.
Ameriška filmska akademija k sodelovanju povabila 75 držav
05. 08. 1999 15.36
Ameriška Akademija filmskih znanosti in umetnosti, ki vsako leto podeli nagrade Oskar, je povabila 75 držav, naj predlagajo svojega kandidata za najboljši tuji film. Prijave za kandidaturo morajo na akademijo prispeti do 1. novembra, Oskarje za leto 1999 pa bodo podelili 26. marca prihodnje leto. Filmi, ki se želijo potegovati v kategoriji za najboljši tuji film, morajo biti posneti v jeziku države, ki ne sme biti angleški. Filme morajo premierno prikazati v matični deželi, predvajati pa jih morajo vsaj en teden. Med kandidati za najboljši tuji film sta bili doslej največkrat predlagani Francija in Italija.
Idrijski mednarodni fotografski ex-tempore
05. 08. 1999 13.13
Foto skupina Idrija prireja med 14. in 20. avgustom Mednarodni fotografski ex-tempore, že sedmi prikaz znanja in umetnosti poklicnih in ljubiteljskih fotografov, ki je odprt za udeležence iz domovine in tujine, pa tudi po izbiri tem ni omejen. Za t.i. ''tekmovalna dneva'', ko fotografi napravijo posnetke, sta letos določena 14. in 15. avgust, območje ''lova na motive'' sta občini Idriji in Cerkno. Diapozitive bo ocenila tričlanska strokovna žirija, projekcija najboljših in podelitev nagrad pa bo 20. avgusta zvečer na gradu Gewerkenegg v Idriji.*** Idrijski mednarodni fotografski ex-tempore se je že dokaj uveljavil, v šestih letih se ga je udeležilo prek 300 udeležencev iz Slovenije, Italije, Francije in celo Nove Zelandije, lanskega pa kar 136. Kot je zapisal predsednik organizacijskega odbora Janko Prelovec, je zanimanje za idrijski fotografski ex-tempore pripisati ne le bogatim nagradam in tekmovalnemu duhu, ki ga preveva, ampak tudi temu, da je ta prireditev postala svojevrstno shajališče fotografov, ki si izmenjujejo znanje in izkušnje in sklepajo nova prijateljstva.
Odprtje razstave del z Mednarodne likovne kolonije Križanke
05. 08. 1999 08.30
V Viteški dvorani Križank so sinoči odprli razstavo 24 del šestih slikarjev in dveh slikark, ki so od konca julija pod okriljem mednarodnega poletnega festivala ustvarjali v okolju slikovitih Plečnikovih Križank. Udeleženci II. mednarodne likovne kolonije, ki jih je izbrala Nelida Nemec, so bili Anya Patel iz Velike Britanije, Franco Vecchiet iz Klavdij Palčič iz Italije, Ljerka Kovač iz Bosne in Hercegovine ter Zmago Jeraj, Janez Matelič, Rudi Skočir in Tomo Vran iz Slovenije.
Grafike Jožeta Spacala v Piranu
02. 08. 1999 11.39
V Mestni galeriji Piran bodo v petek, 6. avgusta, ob 20.30 odprli razstavo grafik akademskega slikarja Jožeta Spacala. Odprta bo do 3. septembra.
Umrl priznan umetnostni zgodovinar Werner Haftman
31. 07. 1999 17.36
V bavarskem mestu Waakirchen je v 87. letu umrl priznan umetnostni zgodovinar Werner Haftman, nekdanji direktor Naroidne galerije iz Berlina in leta 1955 ustanovitelj razstave moderne umetnosti Documenta. Na kasselski Documenti je Haftman med drugim predstavil tudi dela Matissa, Picassa in Schneiderja. Haftman, ki se je rodil v poljskem mestu Glowno, je znan tudi kot avtor knjige Slikarstvo 20. stoletja iz leta 1954, ki je med temeljnimi deli umetnostne zgodovine.
Razstava Saveria Barbara - Svet orienta
31. 07. 1999 09.23
V Predjamskem gradu pri Postojni bodo danes ob 11. uri odprli razstavo beneškega slikarja Saveria Barbara pod naslovom Svet orienta. Odprta bo do konca avgusta.
Razstava Željka Stevaniča na medmrežju
30. 07. 1999 16.07
Na <A HREF=http://www.2.arnes.si/guest/medianox >medmrežnem naslovu</A>, virtualni galeriji, ki jo že dobro leto vzdržuje MKC Maribor, je v juliju razstava fotografij avtorja Željka Stevaniča, rojenega leta 1975. Kustosinja razstave je Nataša Petrešin, absolventka umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti.
Trojansko zlato bo ostalo v Rusiji
29. 07. 1999 08.24
Trojansko zlato, ki ga je ruska rdeča armada po drugi svetovni vojni prinesla iz Berlina v Moskvo, bo ostalo v Rusiji, je sporočila direktorica Puškinovega muzeja likovnih umetnosti. Nedavno je rusko ustavno sodišče zavrnilo dele zakona, ki naj bi preprečili vrnitev umetniških del, ki jih je sovjetska armada po drugi svetovni vojni naropala v nacistični Nemčiji. Kljub temu pa je sodišče podprlo nekatere člene zakona, v katerih je zapisano, da Rusija umetniških del ni dolžna vrniti vladam agresorskih držav, torej Nemčiji in njenim vojnim zaveznicam. Direktorica Puškinovega muzeja Irina Antonova je poudarila, da so Nemčiji vrnili že skoraj vse, v zameno pa niso dobili nič. Odločitev sodišča pomeni, da bo znameniti trojanski zaklad, ki naj bi pripadal kralju Priamu, ostal v Rusiji.
Razstava renesančne umetnosti v Benetkah
27. 07. 1999 10.29
V Benetkah bo od 5. septembra do 9. januarja na ogled več kot 200 umetniških del, med njimi mnoge mojstrovine, ki bodo prikazovale odnos med renesančno umetnostjo Benetk in Severne Evrope. Razstavo bo v razkošni palači Grassi pripravila fundacija Fiat, osrednji poudarek pa bo na umetniških razlikah med slikami Nizozemske in Južne Nemčije ter Benetkami med letoma 1450 in 1600. Razstava je razdeljena na sedem sekcij, med njimi sekcijo Drer in Benetke ter Titian in Sever. T.i. Kabinet risb pa bo v sedmih razstavnih prostorih predstavil kakih sto risb, rokopisov in grafik. Dela 90 avtorjev iz približno sto muzejev, javnih ali zasebnih zbirk iz 16 držav bodo na ogled v 28 razstavnih prostorih palače Grassi, zgradbe iz 18. stoletja. Med najpomembnejšimi deli bodo na ogled Sveti Hieronim Antonella da Messina iz londonske National Gallery, Opus Quinque Dierum Albrechta Drera zbirke Tyssen iz Madrida ter Titienova Flora iz Firenc.
Umrl francoski slikar
25. 07. 1999 12.20
V 78. letu starosti je v Parizu v petek zvečer umrl francoski slikar Jean Dewasne, predstavnik abstraktne umetnosti, je sporočila njegova družina. Umetnik po rodu iz okolice Lilla je postal slaven v 40. letih in je eden od ustanoviteljev t.i. salonov nove resničnosti iz leta 1945, pet let pozneje pa je ustanovil še delavnico abstraktne umetnosti. Dewasne se je navduševal še za kiparstvo, arhitekturo in glasbo, znan pa je tudi po stenskih poslikavah.
SMG na festivalih po Evropi in Mehiki
20. 07. 1999 13.14
Slovensko mladinsko gledališče se tudi letošnje poletje odpravlja na več gostovanj. Potem ko se je s Pograjčevo predstavo Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? že udeležilo domačega Primorskega poletnega festivala, se bo 23. in 24. julija predstavilo festivalski publiki v Splitu, kjer bo odigralo dve ponovitvi Miillerjeve Naloge v režiji Eduarda Milerja na Splitskem poletju. Proti koncu avgusta se bo s Tauferjevo Silence Silence Silence odpravilo čez veliko lužo v Mehiko ter se nato vrnilo na domačo celino, kjer bo prav tako s Silence Silence Silence gostovalo na najpomembnejšem danskem festivalu v Aarhusu.
Deveto srečanje srednjeveške glasbe v Thoronetu
17. 07. 1999 17.04
V škofiji Thoronet, pomembnem mestu duhovnosti in cisterijanske umetnosti v okrožju Var na jugu Francije, od danes do 25. julija poteka deveti festival z naslovom Srečanja srednejveške glasbe.
Retrospektiva švedske slikarke Sigrid Hjerten
14. 07. 1999 15.54
Prvič bodo v Nemčiji v obsežni retrospektivi predstavili dela švedske ekspresionistke Sigrid Hjerten (1885 - 1948). V mestni galeriji v Münchnu bo do 10. oktobra razstavljenih 70 slik in izbor grafik umetnice. Iz Münchna se bo razstava 19. oktobra preselila v muzej Kuethe-Kollowitz v Berlinu, kjer bo na ogled do 13. decembra, od 19. decembra do 6. februarja leta 2000 pa bo v manjšem obsegu na ogled v muzeju umetnin v Goeteborgu.
Opera in Cankarjev dom skupaj v leto 2000
13. 07. 1999 18.26
Direktor SNG Opere in baleta Ljubljana Borut Smrekar in direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik sta danes v Ljubljani podpisala pogodbo o koprodukciji baleta Ukročena trmoglavka.
Z Ukročeno trmoglavko v leto 2000
13. 07. 1999 14.09
Direktor SNG Opere in baleta Ljubljana Borut Smrekar in direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik sta danes v Ljubljani podpisala pogodbo o koprodukciji baleta Ukročena trmoglavka. Pogodba je ''težka'' 38 milijonov tolarjev. Obe hiši sta nazadnje sodelovali pri postavitvi opere Turandot.
V Cannesu na ogled ruski naivci
12. 07. 1999 16.27
Muzej naive iz Moskve, ki avgusta praznuje prvo obletnico obstoja, bo ta dogodek obeležil z razstavo šesetdesetih slik na Festivalu ruskih umetnosti, ki bo od 19. do 25. avgusta potekal v Festivalni palači v Cannesu.
Molitvenik družine Rothschild na dražbi dosegel rekordno ceno
09. 07. 1999 11.17
V Londonu so na dražbi za rekordno ceno prodali molitvenik družine Rothschild iz 16. stoletja. Molitvenik, ki predstavlja vrh renesančne umetnosti, so prodali za 13,2 milijona dolarjev. Poleg molitvenika so bili naprodaj še nekateri drugi predmeti družine Rothschild, ki so jih med vojno zasegli nacisti, v začetku tega leta pa so jih restavrirali dediči te družine.
Mednarodni poletni festival Križanke '99 odpira vrata
06. 07. 1999 16.42
Mednarodni poletni festival Križanke '99 bo drevi že 47. odprl vrata ljubiteljem dobre glasbe in drugih zvrsti umetnosti. V več kot dveh mesecih se bo v organizaciji Festivala Ljubljana na 17 prizoriščih v Ljubljani, Bohinju, Podsredi, Portorožu in Postojni zvrstilo kakih 80 dogodkov, na katerih bo nastopilo več kot 3000 izvajalcev iz 28 držav.
Velik obisk Guggenheimovega muzeja
05. 07. 1999 15.30
Ultra moderni Guggenheimov muzej v Bilbau je minuli konec tedna presegel znamko dveh milijonov obiskovalcev. Nedvomno gre za enega najbolj priljubljenih španskih muzejev, kljub dejstvu, da so ga odprli šele pred manj kot dvema letoma. Muzej, futuristična stavba iz titana, ki leži ob reki Nervion, dnevno sprejme povprečno 3000 obiskovalcev. Zadnji statistični podatki kažejo, da je muzej za madridskim Pradom na drugem mestu na lestvici najbolje obiskanih španskih muzejev. Delež tujih obiskovalcev je kar 46-odstoten. V muzeju pripravljajo razstave sodobne umetnosti, ogledati pa si je mogoče tudi dela mojstrov, kot so Marc Chagall, Vasilij Kandinski in Jean-Michel Basquiat.
Razstava plastike Catherine David
05. 07. 1999 15.26
Francozinja Catherine David, prirediteljica slovite razstave plastike Documenta de Cassel 1997, bo jeseni leta 2000 pripravila novo razstavo v Muzeju umetnosti v Berlinu. To je povedal direktor tega muzeja Klaus Biesenbach in dodal, da bo razstava gostovala tudi v muzeju ''P. S. 1'' v New Yorku ter v Chicagu. Berlinski ražiser Christoph Schligensief bo 9. novembra 1999 v ''P. S. 1'' pripravil poseben spektakel ob 10. obletnici padca Berlinskega zidu.
Fotografije Ukrajinca Borisa Mihailova v Mali galeriji
04. 07. 1999 12.37
V Mali galeriji na Slovenski cesti bodo v sredo, 7. julija, ob 19. uri odprli razstavo fotografij Borisa Mihailova, ki jih je avtor posnel leta 1991 in jim dal skupni naslov Pri tleh.