umetnosti
V Bruslju retrospektiva belgijskega slikarja Jamesa Ensorja
24. 04. 1999 17.43
V belgijskih kraljevih muzejih lepih umetnosti v Bruslju bo od septembra do februarja prihodnje leto na ogled velika retrospektiva del belgijskega slikarja Jamesa Ensorja (1860-1949), in sicer ob 50-letnici njegove smrti. Ensorja, rojenega v Ostendeju, slikarstvo pa je študiral v Bruslju, Parizu in Londonu, strokovnjaki označujejo kot predhodnika ekspresionizma ter modernega slikarstva Cezanna in Van Gogha.
Vika Potočnik obiskala SAZU
23. 04. 1999 15.04
Županja Mestne občine Ljubljana Viktorija Potočnik je danes obiskala Slovensko akademijo znanosti in umetnosti (SAZU), kjer jo je sprejel predsednik SAZU France Bernik.
Trienale nemške fotografije v Hamburgu
23. 04. 1999 14.00
Z odprtjem razstave Med abstrakcijo in resničnostjo - fotografije 50. let se bo 24. maja v Hamburgu začelo Trienale fotografije, ki ga pripravlja Svobodna akademija umetnosti.
Monetova slika največja atrakcija sejma v Koelnu
22. 04. 1999 14.59
Na nemškem sejmu umetnosti v Koelnu, ki bo potekal od 24. aprila do 2. maja, bo na prodaj pomembno delo francoskega impresionista Claudea Moneta (1840-1926). Galerija Beck&Eggeling iz Duesseldorfa ponuja sliko Hiša med vrtnicami iz leta 1925 za skoraj devet milijonov mark. Monetova slika, ki predstavlja glavno delo iz umetnikovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, velja za eno od umetnin z najvišjo ceno, kar jih je bilo ponujenih na tem nemškem sejmu umetnosti in starin v zadnjih letih. V Koelnu bo svojo ponudbo predstavilo več kot sto galerij, umetnine pa izhajajo iz vseh obdobij svetovne umetnosti, od antike do klasične moderne.
Tobačna Ljubljana podprla Fundacijo Jožeta Ciuhe
21. 04. 1999 20.04
Tobačna Ljubljana in Fundacija Jože Ciuha sta podpisali donatorsko pogodbo, s katero Tobačna izraža svojo podporo projektu Fundacije Jožeta Ciuhe in galeriji ter celotnemu projektu obnove blejske Pristave.
Performer utrpel ugriz v zadnjico
21. 04. 1999 07.52
Performer Zhang Huan je pred dnevi med svojo predstavo utrpel ugriz v zadnjico. Zhang se je za svoj performans z naslovom Zmajeve sanje, ki je del razstave Odznotraj navzven: Nova kitajska umetnost, ki jo prirejajo v Muzeju azijskih umetnosti v San Franciscu, slekel, se namazal z vročo pasjo hrano in se z obrazom, obrnjenim proti tlom, ulegel na nizko vejo ciprese. Nato so do njega, drugega za drugim, pripeljali osem psov. Eden izmed psov, Hercules, je očitno zamenjal Zhangovo zadnjico za večerjo in je, ne bodi ga len, zagrizel vanjo. Zhang, po rodu iz Pekinga, zdaj pa živi v Brooklynu, ki je izgubil nekaj kapljic krvi in ob ugrizu le trznil, je dejal, da je bil cilj njegovega performansa raziskati fizične in psihološke učinke človeškega nasilja v moderni družbi. Varovalec Herculesa je po nesrečnem dogodku dejal, da se je bal, da bo pes uriniral ob cipreso in da ga je zelo sram, da si je Hercules namesto tega raje privoščil košček Zhangove zadnjice. Odzivi na performans so bili različni. Tako je neki 28-letni študent dejal, da mu je bil performans sicer všeč, da pa ga ni povsem razumel, v nasprotju z njim pa je 79-letna upokojenka povedala, da jo je naravnost navdušil, ker naj bi po njenih besedah predstavljal življenje samo in občutek svobode. Zhang je pred kratkim izvedel še en zanimiv performans, v katerem se je v New Yorku ulegel na ledeno posteljo.
MK: Roman Saše Vuge Na rožnatem hrbtu faronike - visoki slog
20. 04. 1999 14.25
Odlično in duhovito delo za ljubitelje visoke umetnosti slovenskega jezika. Odličnosti rokopisa so nevsakdanja celovita metafora besedila, pretanjena dramaturgija fabule in vsemu temu zvesto prilagojeni slog. S to oceno urednik zbirke Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga Aleksander Zorn pospremlja na bralsko pot novi roman velikega slovenskega stilista Saše Vuge z naslovom <I>Na rožnatem hrbtu faronike</I>. Zgodovinski roman, ki je v Vugovi pisateljski delavnici nastajal dve leti, sta urednik in avtor skupaj z igralcem Pavletom Ravnohribom predstavila v Društvu slovenskih pisateljev.
Razstava Monetovih del v Londonu končana
19. 04. 1999 15.18
V Londonu se je v nedeljo iztekla razstava poznih del francoskega slikarja Claudea Moneta (1840-1926). Da bi ogled omogočili še zadnjim obiskovalcem, so ostala vrata Kraljeve akademije umetnosti na Piccadillyju odprta 24 ur.
Predavanje o umetnosti na Češkem
15. 04. 1999 11.16
Tretje predavanje v okviru izobraževalnega programa Svet umetnosti na temo Geopolitika in umetnost bo danes, ob 20. uri, v ljubljanski galeriji Škuc, kjer bo umetnostni zgodovinar in kustos Jaroslav Andel na primeru Češkoslovaške oziroma Češke govoril o spreminjajočih se stališčih umetnosti.
Večer dokumentarcev o oboroženi utopiji
15. 04. 1999 11.01
Današnji Dan za dokumentarec v Slovenski kinoteki bo v znamenju filmov o oboroženi utopiji, ki se je kot upor potrošništvu, birokratizmu, dvojni morali in ameriškemu militarizmu razvila v 60. in 70. letih v zahodni Evropi.
Predavanje francoskega fotografa Marca Ribouda
14. 04. 1999 15.50
V Moderni galeriji bo drevi ob 19. uri srečanje s francoskim fotografom Marcom Riboudom. Riboud je leta 1997 v Cankarjevem domu v Ljubljani razstavil svoj ciklus fotografij pod naslovom Balkan transit. Predstavitev so pripravili v sodelovanju s fotografom slovenskega rodu Klavdijem Slubanom, ki živi v Parizu, ter Francoskim inštitutom v Ljubljani.
Predsednik Kučan vročil državna odlikovanja kulturnim ustvarjalcem
13. 04. 1999 16.49
Predsednik Republike Milan Kučan je ob 50-letnici Lutkovnega gledališča Ljubljana ter ob 80-letnici slovenskega baleta odlikoval vrsto umetnikov, katerih ustvarjalnost je tesno povezana z lutkarstvom in baletom. Odlikovanja jim je predsednik države vročil na današnji slovesnosti v predsedniški palači, ki so se je udeležili tudi minister za kulturo Jožef Školč, direktorji in umetniški vodje več kulturnih ustanov ter sodelavci odlikovancev. Milan Kučan je ob tej priložnosti poudaril, da so odlikovanci odlični ustvarjalci in bogate kulturne osebnosti, ki so sicer delovali na različnih kulturnih področjih, a jim je vsem skupen velik pomen njihovega dela za slovensko kulturo.
Kučan bo podelil visoka državna odlikovanja
12. 04. 1999 19.07
Predsednik republike Milan Kučan bo na jutrišnji slovesnosti v predsedniški palači v Ljubljani podelil visoka državna odlikovanja ustvarjalcem na področju kulture.
Umrl je akademik Ferdo Gestrin
12. 04. 1999 16.50
Minuli petek zvečer je na Bledu preminil akademik Ferdo Gestrin. Priznani znanstvenik - zgodovinar in profesor, rojen leta 1916 v Ljubljani, je obravnaval sila široko obdobje zgodovine, še posebej pa se je posvečal zgodovini srednjega veka (fevdalizma) ter gospodarski in družbeni zgodovini 16. in deloma 17. stoletja. Akademik Gestrin je bil z Vasilijem Melikom soavtor knjige Slovenska zgodovina od konca 18. stoletja do 1918, ki je izšlo v 60. letih. V družbenopolitičnem življenju je bil Gestrin osrednja osebnost jugoslovansko-italijanske komisije za zgodovino. Leta 1978 je organiziral zasedanje komisije z delovno temo Migracije Slovanov v Italijo.
Visoka državna odlikovanja kulturnim ustvarjalcem
12. 04. 1999 12.13
Predsednik Republike Milan Kučan je ob 50-letnici Lutkovnega gledališča Ljubljana ter ob 80-letnici slovenskega baleta odlikoval vrsto umetnikov, katerih ustvarjalnost je tesno povezana z lutkarstvom in baletom. Visoka državna odlikovanja bo umetnikom vroči na jutrišnji slovesnosti v predsedniški palači.
Že 18 ponovitev seminarja Vodenje poslovnih procesov
11. 04. 1999 22.00
V Centru Brdo se je v nedeljo začela že 18 ponovitev pettedenskega seminarja iz splošnega managementa z naslovom Vodenje poslovnih procesov. Tokrat se ga udeležuje 30 udeležencev, specialistov, diplomantov in magistrov različnih tehničnih smeri.
Kinoteka: Retrospektiva Federica Fellinija
09. 04. 1999 17.55
Slovenska kinoteka bo v dneh med 12. aprilom in 7. majem filmskim sladokuscem ponudila obsežen pregled filmskega snovanja enega najimenitnejših mojstrov sedme umetnosti - Federica Fellinija.
Novi člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti
08. 04. 1999 17.57
Slovenska akademija znanosti in umetnosti je na današnji volilni skupščini izvolila vse tri kandidate. Ravnatelj Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani in redni profesor za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti Matija Gogala je bil izvoljen za rednega člana SAZU, doktor matematike in redni profesor za matematično analizo na ljubljanski univerzi Franc Forstnerič za izrednega člana SAZU ter upokojeni redni profesor za entomologijo in fitofarmakologijo na agronomski fakulteti vseučilišča v Zagrebu ter redni član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti Milan Maceljski pa za dopisnega člana SAZU.
Monografija D. Prelovška Plečnikova sakralna umetnost
08. 04. 1999 17.55
V zajetni monografiji z naslovom Plečnikova sakralna umetnost si je dr. Damjan Prelovšek zastavil več ciljev: najprej odpreti nov pogled na - po prepričanju avtorja - najpomembnejši del ustvarjanja enega najpomembnejših arhitektov tega stoletja Jožeta Plečnika (1872-1957), predstaviti čim večji del njegove sakralne umetnosti - ne le Plečnikove cerkve, ampak tudi kapelice, oltarje, liturgično posodje itd. ter nenazadnje, na primerih gradenj na Dunaju, v Pragi in drugje dokazati, da je bilo Plečnikovo ustvarjanje v prvih desetletjih ''avantgardno v evropskem in svetovnem merilu'', izhajajoč iz današnje perspektive konca stoletja pa ''poduhovljeno ustvarjanje v arhitekturi Plečnika postavlja zunaj običajnih pojmovanj o smereh arhitekture v tem stoletju za enega svetovnih arhitektov.''
Sigmar Polke prvič razstavljen v ZDA
02. 04. 1999 17.39
V muzeju sodobne umetnosti v New Yorku je na ogled prva ameriška razstava zgodnjih del nemškega slikarja Sigmarja Polkeja. Do 16. junija si bodo obiskovalci lahko ogledali prek 180 del iz umetnikovega obdobja 1963-1974, ki naj bi prikazala prve Polkejeve poskuse z različnimi slikarskimi tehnikami.
NUK: Razstava Slovenski pesniški prvenci
30. 03. 1999 17.51
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani je ob 100. obletnici izida dveh pesniških zbirk, Cankarjeve Erotike in Župančičeve Čaše opojnosti, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Bernik danes odprl razstavo z naslovom Slovenski pesniški prvenci. Razstavo in katalog je pripravil Mihael Glavan v sodelovanju z oblikovalcem Lucijanom Bratušem. Predstavljeni so originali prvih izdaj pesmaric, pesniških almanahov in avtorskih pesniških zbirk do konca minulega stoletja iz zbirke NUK-a.
Predstavitev izbora del Stanka Vuka v Trstu
23. 03. 1999 18.49
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu so sinoči predstavili knjigo Pomlad pod Krasom avtorja Stanka Vuka. Gre za izbor črtic, pesmi in pisem, ki je pred nekaj meseci izšel pri mariborski založbi Obzorja. Ob predstavitvi knjige so počastili tudi spomin na Vuka in njegovo ženo Danico Tomažič, ki so ju leta 1944 umorili neznani storilci.
Posvet o stanju in perspektivah civilne družbe v Sloveniji in Evropi
23. 03. 1999 16.26
V Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani danes poteka enodnevni strokovni posvet z naslovom Civilna družba v Sloveniji in Evropi - stanje in perspektive. Posvet pripravlja Društvo občanski forum, Sekcija za znanost in razvoj, pokrovitelja pa sta Ustanova Slovenska znanstvena fundacija in Zavod za odprto družbo - Slovenija, so sporočili iz Ustanove Slovenske znanstvene fundacije.
V Franciji izšla avtorizirana biografija Samuela Becketta
22. 03. 1999 12.26
Edina avtorizirana biografija Samuela Becketta (1906-1989), ki jo je napisal njegov dolgoletni prijatelj, Britanec James Knowlson, profesor francoščine na univerzi Reading, je pri založbi Solin Actes Suda letos izšla tudi v francoskem prevodu. Beckett, irski pisatelj in dramatik, Nobelov nagrajenec leta 1969, je biografijo odobril zadnje leto življenja. Knjiga, v kateri so zbrani vsi potrebni dokumenti in pri pisanju katere je sodeloval sam Beckett, prinaša novosti vsaj na treh področjih. Knowlson je v knjigi zabeležil Beckettovo ljubezen do glasbe in umetnosti ter njegovo politično delovanje, čeprav je neupravičeno veljal za apolitičnega. Beckett, ki je od leta 1928 živel v Franciji, je bil namreč član francoskega odporniškega gibanja, dejaven pa je bil tudi na področju zaščite človekovih pravic in boja proti apartheidu. Knowlson opisuje tudi pisateljev smisel za humor in vztrajnost. V pripovedi o življenju pisatelja avtor vpleta tudi analizo Beckettovih del.
Drevi znani dobitniki letošnjih oskarjev
21. 03. 1999 09.54
V Los Angelesu bodo drevi, sredi noči po srednjeevropskem času, že 71. podelili najvišje ameriške filmske nagrade oskar. Slovesnost, ki bo prvič v zgodovini potekala v nedeljo zvečer po krajevnem času, saj želijo pred male ekrane pritegniti čimveč gledalcev, bo že tretjič vodila igralka Whoopi Goldberg.
Slika v galeriji obrnjena na glavo
21. 03. 1999 08.58
Slika italijanskega slikarja Gaetana Previatija je bila v Narodni galeriji moderne umetnosti v Rimu tri mesece narobe obešena, ne da bi obiskovalci muzeja to opazili. Umetnina v obliki triptiha, naslikana leta 1912, je bila na glavo obrnjena od decembra lani. Napako so odkrile štiri študentke, ki so sliko na zidu primerjale s fotografijo v muzejskem vodiču. Gaetano Previati, ki je umrl leta 1920, je bil vodilni slikar milanske šole na začetku tega stoletja.
Dunaj gosti razstavo o ameriški umetnosti 19. stoletja
20. 03. 1999 13.41
Na Dunaju bo do 20. junija na ogled doslej največja razstava v Evropi, ki predstavlja ameriško umetnost 19. stoletja. Razstava ne prikazuje samo samostojnost, ampak tudi stilsko in predmetno raznolikost ameriškega slikarstva tistega časa, je povedal kurator razstave ''Amerika - novi svet v slikah 19. stoletja'', Stephan Koja. Zgodovinski okvir obsežne razstave, ki je na ogled v galeriji Belvedere, je razglasitev ameriške neodvisnosti leta 1776 in legendarni newyorški Armory Show iz leta 1913, ki je v tistem času predstavil nove trende v evropski umetnosti.
Umrl fotograf Harry Callahan
20. 03. 1999 13.40
Ameriški fotograf Harry Callahan, ki je v svojih fotografijah uspel združiti natančnost z veseljem do eksperimentiranja, je umrl minuli teden v 86. letu starosti na svojem domu v Atlanti, je poročal časnik New York Times. Callahan je bil po lastnih besedah obseden s svetlobo, črtami in prostorom ter njihovim součinkovanjem. ''Eksperimentiram z različnimi tehnikami, da bi predmete videl drugačne, kot sem jih videl prvotno,'' je nekoč povedal. To je ''fotografsko gledanje'' in šele ko človek vidi fotografsko, vidi pravilno.
Na 19. pariškem knjižnem salonu častni gost Quebec
19. 03. 1999 12.32
Francoski predsednik Jacques Chirac in premier kanadske province Quebec Lucien Bouchard sta v četrtek zvečer odprla 19. pariški knjižni salon. Potem ko je bila leta 1997 častni gost salona Portugalska, lani pa Brazilija, je Quebec, ki se na tej pomembni kulturni prireditvi predstavlja s šestdesetimi avtorji, letos prvi frankofonski častni gost. Sicer se udeležba Quebeca na salonu pokriva s Quebeško pomladjo, prireditvijo, na kateri se bodo umetniki iz te kanadske province z 99 projekti predstavljali do 21. junija po vsej Franciji.
Razstava o vplivu Hitchcocka na sodobno umetnost
17. 03. 1999 14.11
V oxfordskem Muzeju moderne umetnosti bo od 11. julija do 3. oktobra na ogled razstava, ki raziskuje vpliv filmskega velikana Alfreda Hitchcocka na sodobno umetnost. Razstavo so naslovili Notorius (Zloglasna) po režiserjev filmu iz leta 1946, gostovala pa bo po svetu, med drugim na Švedskem, Japonskem in Avstraliji. ''Menimo, da bomo z razstavo počastili Hitchcocka ob stoletnici njegovega rojstva,'' je povedal direktor muzeja, Američan Kerry Brougher, nekdanji kurator losangeleškega Muzeja sodobne umetnosti. Čeprav so tudi drugi mnogi velikani filma, kot so Michelangelo Antonioni, Douglas Sirk, John Ford in Federico Fellini imeli velik vpliv na umetnike, je Hitch pogosto omenjen kot tisti z največjim vplivom. Na razstavi bodo predstavili dela 12 sodobnih umetnikov, ki so navdih našli pri Hitchcocku in ki raziskujejo teme, ki jih je obravnaval - predvsem strah. Predstavili jih bodo s filmskimi odlomki, fotografijami, diapozitivi in zvoki. Na razstavi bodo z deli sodelovali Judith Barry, Cindy Bernard, David Reed in Cindy Sherman iz ZDA, iz Kanade Stan Douglas in Atom Egoyan, iz Francije Pierre Huyghe in Chris Marker, Christian Marclay iz Švice, iz Velike Britanije pa John Baldessari, Victor Burgin in Douglas Gordon. Nemška filmska ustvarjalca Matthias Mueller in Christoph Girardet bosta zmontirala odlomke iz Hitchcockovih filmov, da bi pokazala njegov pristop k snemanju filmov.