vesoljske
Tiha ustavitev načrta Pomorski štart; kdo koga uči?
11. 08. 1998 08.56
Ameriško zunanje ministrstvo je ustavilo dela na mednarodnem vesoljskem načrtu Pomorski štart, v katerem nameravajo s preurejene naftne ploščadi na morju izstreljevati vesoljske rakete s sateliti in pri katerem sodelujeta Rusija in Ukrajina. Šlo naj bi za kršitev dogovora o neširjenju vojaške tehnologije, je poročal ameriški dnevnik Washington Post.
Živadinov med potniki rakete West in space?
26. 07. 1998 17.08
Slovenski gledališki umetnik Dragan Živadinov se bo udeležil tekmovanja za sedež v raketi West in space, ki bo v vesolje poletela leta 2003. Približno 70 kandidatov iz 14 evropskih držav, med njimi tudi Živadinov, se bo v Evropskem vesoljskem centru v kraju Transinne v Belgiji preiskusila na posebnih simulatorjih za potrebe priprav na vesoljske polete, v kraju Grube Luise v Nemčiji pa bodo opravljali teste telesne, psihične in socialne ustreznost, razgledanosti, znanja angleščine, sposobnosti delovanja v skupini in sposobnosti obvladovanja stresnih situacij.
Pred 29. leti sta prva vesoljca stopila na Luno
21. 07. 1998 08.31
Davi okoli tretje ure zjutraj je minilo natanko 29 let od dne, ko sta se po Luni v Morju Tišine sprehodila prva vesoljca, Američana Neil Armstrong in Edwin ''Buzz'' Aldrin.
Izstrelitev Zenita-2 preložena na jutri
09. 07. 1998 11.37
Ruske strateške raketne sile so za danes napovedano izstrelitev rakete Zenit-2 s šestimi sateliti preložile na jutri.
Amaterska izstrelitev v vesolje spodletela
22. 06. 1998 07.48
Skupini navdušenih raketarjev iz Alabame, ki so člani hunstvillskega kluba L5 Society, je v soboto v Mehiškem zalivu kakih 100 km jugovzhodno od New Orleansa spodletel poskus izstrelitve prve amaterske rakete SL 2 v vesolje.
Discovery se je združil Mirom
05. 06. 1998 07.59
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je ob 18.58 po srednjeevropskem času združil z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, poroča Javna ruska televizija ORT, ki se je med večernimi poročili vključila v prenos združitve. Zaradi okvare antene na Discoveryju je bil mogoč prenos združitve le s strani postaje Mir.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Nocoj bodo proti Miru poslali Progres M 39
14. 05. 1998 08.48
Nocoj 12 minut po polnoči po srednjeevropskem času bodo na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U. Raketa bo na pot proti orbitalni znanstveni postaji Mir utirila novo rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M 39.
Nad Evropo odkrili manjšo ozonsko luknjo
07. 04. 1998 12.04
Nad Evropo so ponovno odkrili manjšo ozonsko luknjo. Kot je sinoči sporočil Nemški center za letalske in vesoljske polete DLR, je ozonska luknja nastala nad zahodnim Atlantikom in se v zadnjih dneh marca preko severne Francije in britanskega otočja pomaknila nad srednjo in južno Evropo, vendar pa zaradi nizke lege sonca stopnja ultravijoličnega sevanja ne dosega zdravju nevarnih kritičnih vrednosti. Kot so sporočili z DLR, gre za cikličen pojav, ki nastaja zaradi globalne dinamike atmosfere in ga je bilo mogoče zadnjič opazovati marca lani. Podatke o ozonski luknji so v okviru globalnega poizkusa opazovanja ozona (Global Ozone Monitoring Experiment - GOME) zbrali z evropskim satelitom ERS-2 in obdelali v centru DLR v nemškem Oberpfaffenhofnu.
Afrika se približuje Evropi, gladina Jadranskega morja se zvišuje
09. 03. 1998 08.08
Na podlagi analiz nizov satelitskih fotografij so sodelavci Italijanske vesoljske agencije ASI izračunali, da se Afrika s hitrostjo 6,5 milimetra na leto približuje Evropi. Geologi iz Milana tudi menijo, da to "premikanje" afriške celine vpliva neposredno na Apeninski polotok, da se ta premika v severovzhodno smer. Obenem s tem se morska gladina na severozahodu Jadranskega morja zvišuje za 2,5 do tri milimetre letno. Če se bo ta geološki proces nadaljeval, je mogoče pričakovati, da bo čez kakih tisoč let morje poplavilo dolino reke Pad ob njenem izlivu.
Alfa bo zamenjala Mir
30. 01. 1998 09.50
Predstavniki Združenih držav, Rusije, Kanade, Japonske in držav članic Evropske vesoljske agencije so v Washingtonu sinoči podpisali sporazum o izgradnji, razvoju in uporabi nove vesoljske postaje "Alfa", ki naj bi zamenjala rusko orbitalno postajo Mir. Prvi modul prihodnje vesoljske postaje, ki so ga z ameriškimi sredstvi izdelali v ruskem centru Hruničev, so že poslali v kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. Modul naj bi v orbito lansirali že novembra lani, zaradi finačnih težav pa so izstrelitev preložili na 30. junija letos.
Konec tedna gneča v vesolju
29. 01. 1998 10.29
Konec tega tedna je pričakovati (navidezno) "gnečo" v vesolju, saj bodo v podobnih tirnicah obkrozala Zemljo kar štiri vesoljska plovila: Mir, Endeavour, Sojuz TM 27 in Progres M 37. V prvih treh plovilih bo nekaj časa istočasno v vesolju skupno 13 vesoljcev iz treh držav.
Ali obstajajo marsovčki?
23. 12. 1997 09.21
Večina Američanov verjame, da na drugih planetih obstaja življenje, ki je ponekod celo inteligentnejše kot na zemlji. Kot je pokazala javnomnenjska raziskava agencije Marist, kar 60 odstotkov vprašanih verjame, da v vesolju nismo sami. Nekaj manj kot polovica (47 odstotkov) anketiranih tudi meni, da so živa bitja na drugih planetih bolj ali približno enako inteligenta kot ljudje, 13 odstotkov pa naše vesoljske sosede smatra za manj inteligente. Slaba tretjina vprašanih je ob tem prepričanih, da so inteligentna bitja na drugih planetih do zemljanov prijateljsko razpoložena, štiri desetine pa meni, da niso. Kot je še pokazala raziskava, je prepričanje o razširjenosti življenja v drugih predelih vesolja bolj razširjeno med mladimi, saj v starostni skupini nad 60 let obstoj nezemljanov zanika kar 67 odstotkov vprašanih.
Vesoljca rešila 10 milijonov dolarjev vreden satelit
25. 11. 1997 10.38
Davi sta ameriški vesoljec Winston Scott in japonski vesoljec Takao Doi izstopila iz ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia. Z rokami sta uspešno umirila znanstveni satelit Spartan 201, ki ima maso 1.337 kg in ki se je po petkovem neuspešnem utirjenju počasi vrtel okoli več osi hkrati. Nato ga je mehanična roka raketoplana prenesla v tovorni odsek.