vesoljske
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.
Proton-K ponesel v vesolje tri satelite
13. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so strokovnjaki ruske vesoljske agencije RAKA za rusko obrambno ministrstvo ob napovedanem času, to je približno ob 16.13 po srednjeevropskem času, izstrelili težko rusko tristopenjsko nosilno raketo proton-K, ki naj bi za ruski globalni vojaški navigacijski sistem GLONASS utirila tri ruske navigacijske satelite vrste uragan. Uragani bodo dopolnili sistem GLONASS, ki bi praviloma moral vsebovati 24 satelitov. Sistem uporabljajo za usmerjanje vojaških ladij in vojaških letal, pa tudi za določanje položaja objektov na Zemlji s točnostjo do deset metrov. Gre za 11. od 15 načrtovanih izstrelitev protonov letos. Ločitev satelitov od zadnje stopnje pričakujejo ob 20.10 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Združitev Discoveryja z Mednarodno vesoljsko postajo <BR>
12. 10. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je kljub od včeraj okvarjeni glavni telekomunikacijsko-radarski anteni, ki je še niso uspeli popraviti, včeraj ob napovedanem času nekaj sto kilometrov nad Ukrajino uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Do združitve je prišlo v času, ko je bila MVP v območju nadzora ruskih zemeljskih postaj.
Izstrelitev ponovno preložili
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so tretjič doslej preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral davi ob 1.40 po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi tehničnega razloga. Nov poskus izstrelitve bo jutri zjutraj po srednjeevropskem času.
Zamuda lahko ogrozi polet Sojuza
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so kljub napovedi močnega vetra zunanji rezervoar za gorivo vesoljskega raketoplana Discovery danes začeli polniti s tekočim kisikom in tekočim vodikom. Raketoplan nameravajo izstrelili nocoj ob 1.40 po srednjeevropskem času.
Izstrelitev Discoveryja znova preložili
10. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru so danes znova preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral jutri ob 2:05 zjutraj po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi premočnega vetra na vesoljskem izstrelišču. Nov poskus izstrelitve bo v sredo zjutraj po srednjeevropskem času.
Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir
27. 09. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Raziskati Pluton zdaj ali čez 200 let?
26. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je nedavno sporočila, da namerava zaradi prevelikih stroškov projekta ustaviti priprave odprave vesoljske sonde Pluto
Raketoplan Atlantis pristal
20. 09. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi je po 11 dneh poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s petimi ameriškimi in dvema ruskima vesoljcema.
Atlantis se je ločil od MVP
18. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka preživela skupaj
Vesoljci v vlogi električarjev
14. 09. 2000 00.00
Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Sončenje v času večje Sončeve aktivnosti
08. 09. 2000 00.00
Sonce se bliža vrhuncu svojega 11-letnega cikla aktivnosti. To pomeni, da je na Soncu zdaj več peg in izbruhov in da je ultravijolično sevanje najmočnejše po letu 1989. Na vprašanje, če je sončenje zdaj nevarnejše, dr. David Hathaway, fizik, zaposlen v Marshallovem centru za vesoljske polete ameriške vesoljske agencije NASA v Huntsvillu (Alabama), odgovarja nikalno in pojasnjuje zakaj.
Operativni poseg brez skalpela
03. 09. 2000 00.00
Ameriški znanstveniki so razvili tehnologijo vesoljske dobe, ki
Težave ruskega vesoljskega programa
31. 08. 2000 00.00
Namestnik vodje uprave oblikovanja zveznih vesoljskih programov ruske letalsko-vesoljske agencije Rosaviakosmos Vladimir Umnikov je na 3. mednarodnem letalsko-vesoljskem kongresu v Moskvi izjavil, da bo prihodnje leto iz proračunskih sredstev za celoten ruski vesoljski program namesto 8,376 milijarde rubljev namenjenih vsega 3,497 milijarde rubljev. Stroški Rusije samo za sestavljanje Mednarodne vesoljske postaje (MVP) dosegajo približno tri milijarde rubljev (108,3 milijona dolarjev) letno. Zato se lahko zgodi, da bo Rusija naslednji mesec izjavila, da pri sestavljanju MVP ne bo več zmožna sodelovati kot partner ZDA. Tako se lahko zgodi, da bo Rusija pri MVP sodelovala le še kot poddobavitelj in bo izgubila pravico do uporabe virov MVP. Umnikov je povedal, da je življenski rok 34-ih od 44-ih ruskih poslovnih in znanstvenih satelitov že potekel. Zato so ogroženi sistemi za zveze, televizijo, meteorologijo in raziskovanje naravnih bogastev Rusije. Če bodo morali uporabljati podatke tujih satelitov, bo zanje treba plačati od 350 do 400 milijonov dolarjev letno ali trikrat več kot daje država za celotno vesoljsko dejavnost Rusije. Umnikov je poudaril, da na mednarodnem trgu vesoljskih uslug za Rusijo nastaja podoben položaj. Država razpolaga s 50 odstotki svetovnih industrijsko-proizvodnih zmogljivosti potrebnih za vesoljsko dejavnost, toda po besedah Umnika njena raketno vesoljska panoga na tem trgu sodeluje z manj kot tremi odstotki.
Polet na Mars
14. 08. 2000 00.00
Ameriški profesor Longuski je izračunal, da bi bilo leto 2014 najbolj varno leto za pristanek vesoljske ladje s človeško posadko na Marsu. V dneh okoli 14. februarja 2014 bodo bili planeti Zemlja, Mars in Venera tako razporejeni, da bo vesoljski polet takrat najbolj varen. Gravitacijske sile teh treh planetov bodo omogočale več varnostnih izhodov. Če bi se recimo vesoljska ladja pokvarila na poti na Mars, bi lahko pristala na Veneri, kasneje pa varno poletela proti Zemlji. Gravitacija Venere bi pripomogla k varnemu povratku na Zemljo tudi, če bi se pokvaril glavni motor vesoljskega plovila, ko bi bilo to že na Marsu. Ugodno razvrstitev planetov leta 2014 so ugotovili tudi Nasini znanstveniki že leta 1997.
Progress M1-3 se je združil z MVP
09. 08. 2000 00.00
Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.
Drugi preizkus kitajske vesoljske ladje
02. 08. 2000 10.49
Na Kitajskem kot del programa za izstrelitev kitajskega vesoljca v vesolje, pripravljajo drugi iz sicer neznanega števila poskusnih vesoljskih poletov brez posadke. Nov preizkus vesoljske ladje nameravajo uresničiti pred ali po oktobru. Prvo kitajsko vesoljsko ladjo brez posadke Shen zhou 1 (Čarobna ladja 1) so izstrelili novembra lani in je po 14 obkrožitvah Zemlje uspešno pristala v Notranji Mongoliji na Kitajskem. Ladjo so izstrelili z najmočnejšo različico kitajske nosilne rakete, vrste chang zheng (dolgi pohod) 2-F na izstrelišču Jiuquan v pokrajini Gansu.
Postaja še vedno nima imena
27. 07. 2000 13.07
Po sredini uspešni združitvi Mednarodne vesoljske postaje (MVP) z ruskim servisnim modulom Zvezda se bo v zvezi s postajo, ki kljub nedavnim obljubam še vedno nima imena, do konca leta odvijala povečana dejavnost, predvsem Rusije in ZDA.
Minotaur naj bi utiril dva satelita
20. 07. 2000 10.25
Na poslovnem delu vesoljskega izstrelišča v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so ob 22.09 po srednjeevropskem času - drugikrat doslej - izstrelili novo ameriško nosilno raketo minotaur, ki naj bi utirila umetna satelita MightySat II.1 in Picosat-2.
Heker vdrl v računalnik NASA
19. 07. 2000 07.29
V ZDA so prijeli računalniškega pirata, ki naj bi vdrl v računalniški sistem ameriške vesoljske agencije NASA. 20-letni heker z vzdevkom ''rolex'' je vdrl v dva računalnika znanstvenega laboratorija v Pasadeni v Kaliforniji, je poročal Los Angeles Times. Mladeniča so prijeli minuli teden na njegovem domu v zvezni državi New York.
Črne skrinjice tudi v satelite
07. 07. 2000 19.18
Zavarovalnice, ki zavarujejo vesoljske satelite, so morale lansko leto vesoljskim agencijam izplačati 1.9 milijarde dolarjev odškodnin, kar jim je pridelalo 850 milijonov dolarjev izgube. Zato so se odločile financirati projekt razvoja črne škatle, kakor jo poznajo v letalih. V omenjeni napravi se bodo tako shranjevali podatki, ki bodo pojasnili, zakaj nekateri sateliti v orbiti brez znanega razloga strmoglavijo.
Kitajci pripravili novo vesoljsko ladjo
06. 07. 2000 08.33
Kitajska je praktično pripravljena na izstrelitev izpopolnjene inačice vesoljske ladje vrste shenzhou, poroča kitajski tisk. Prva kitajska vesoljska ladja Shenzhou je novembra lani 14-krat obkrožila Zemljo in pristala na področju Notranje Mongolije na ozemlju Kitajske.
Zadnji preizkus protona K
05. 07. 2000 17.48
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so z izstrelitvene rampe 39 na izstrelitvenem kompleksu 81 uspešno izstrelili težko nosilno raketo proton K, katere dodatna stopnja je utirila ruski vojaški satelit vrste kosmos; šlo naj bi za telekomunikacijski satelit za prenos podatkov vrste gejzer (gejzir).
NASA na udaru hekerjev
05. 07. 2000 12.50
Računalniško piratstvo postaja za razviti svet vse večji problem. Ena večjih tarč hekerjev je ameriška vesoljska agencija NASA, ki je samo v lanskem letu doživela 500.000 hekerskih napadov. Te dni pa so v javnost prišle ugotovitve, da so leta 1997 hekerji celo ogrozili življenja astronavtov, ki so z vesoljskim plovilom pristajali na takrat še dejavnem Miru. Ravno ko se je njihovo vesoljsko plovilo združevalo z Mirom, so hekerji izvedli napad, ki je za trenutek prekinil komunikacijo med centralo na Zemlji in računalnikom v vesolju, ki je nadziral srčni utrip, pulz in ostale življenjske funkcije vesoljske posadke. Predstavniki NASE pravijo, da komunikacija poteka preko različnih kanalov, tako da se je le-ta odvijala vzporedno, vseeno pa je prihajalo do določenih težav.
Rusija in Brazilija za sodelovanje v vesolju
02. 07. 2000 16.02
Brazilija in Rusija sta se odločili za sodelovanje pri razvoju vesoljskih opazovalnih sistemov in izstreljevanju satelitov, je sporočila brazilska vesoljska agencija. V izjavi za tisk so zapisali, da sta se za sodelovanje dogovorila ruski premier Mihail Kasjanov in brazilski podpredsednik Marco Maciel ob obisku slednjega v Moskvi. Med obiskom je prišlo tudi do srečanja med brazilsko in rusko delegacijo.
Na Marsu odkrili vodo
22. 06. 2000 21.27
Strokovnjaki iz ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so našli dokaze za obstoj vode na Marsu. Še vedno pa ni znano, ali je voda na tem planetu tudi vir za preživetje morebitnih živih bitij. Po dveh letih opazovanja so pri NASI ugotovili, da se zaradi vode oblika površja planeta spreminja. Znanstveniki so bili doslej prepričani, da je voda na Marsu sicer obstajala pred nekaj milijoni let in da je danes ni.
Na Marsu odkrili vodo
22. 06. 2000 08.42
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so prepričani, da so našli na površju Marsa sledove vode. Če bo odkritje dokončno potrjeno, bo pomenilo znaten napredek pri raziskovanju rdečega planeta. Dokazi o nahajališču vode se nanašajo v glavnem na osrednji del šest tisoč kilometrov dolgega kanjona Valles Marineris.
Izdelali miniaturen satelit
21. 06. 2000 15.03
Angleški znanstveniki so izdelali miniaturen satelit z imenom Snap, ki v višino meri zgolj 33 centimetrov. Njegova izdelava zahteva, za vesoljske raziskave borih 100.000 funtov. Njegova naloga bo čiščenje Zemljine orbite, v kateri po 40 letih raziskovanja kroži ogromno t.i. vesoljskih smeti. Te predstavljajo različno veliki delci vesoljskih plovil pa tudi delčki barv. Ti majhni koščki krožijo v Zemljini orbiti s hitrostjo 30.000 kilometrov na uro in se lahko zaletijo v satelite z močjo, ki je enaka, kakor če bi se v satelit zaletel tovornjak s hitrostjo 100 kilometrov na uro. Tak trk pa bi lahko precej poškodoval krožeče satelite.