vesoljske
NASA in RAKA se prepirata zaradi Tita
20. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se pripravljata na polet na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), sta zavrnila udeležbo na enotedenskem treningu v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC) v Houstonu. Tako protestirata zaradi izključitve prvega vesoljskega turista, ameriškega poslovneža Dennisa Tita, iz njune posadke.
Znan datum iztirjenja Mira
19. 03. 2001 00.00
Delovna skupina strokovnjakov je na ponedeljkovem zasedanju v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi potrdila, da bodo postajo Mir iztirili 23. marca, poroča ruska televizijska družba NTV, ruski radio Radio Rosiji pa dodaja, da bo dokončna odločitev o tem sprejeta v torek 20. marca na medresorski komisiji za Mir pod predsedstvom generalnega direktorja ruske vesoljske agencije Rosaviakosmos Jurija Kopteva.
Discovery se je poslovil od MVP
19. 03. 2001 00.00
Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.
Discovery se vrača
19. 03. 2001 00.00
Vesoljsko plovilo Discovery se po devetih dneh združitve z Mednarodno vesoljsko postajo vrača na Zemljo. Plovilo se je ponoči ločilo od Mednarodne vesoljske postaje, kjer je pustilo novo vesoljsko posadko, ki naj bi v vesolju preživela pet mesecev.
Mir bodo najverjetneje uničili 23. marca
19. 03. 2001 00.00
Ruski center za nadzor vesoljskih poletov (TSOUP) je sporočil, da bodo Rusko vesoljsko postajo Mir uničili najverjetneje 23. marca. Operacijo, ki je bila sicer predvidena v noči s srede 21. marca na četrtek 22. marca, so preložili za 24 ur, saj se Mir Zemlji približuje počasneje, kot so predvidevali, so sporočili strokovnjaki TSOUP.
Iztirjenje Mira dan pozneje
18. 03. 2001 00.00
Rusko orbitalno znanstveno postajo Mir bodo iztirili najverjetneje dan pozneje kot so računali doslej. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi zaradi manjše hitrosti zniževanja tira postaje v zadnjih dneh z 80-ostotno verjetnostjo računajo, da bodo postajo potopili v petek približno ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, poroča ruski radio Radio Rosiji. Po podatkih CUP se je višina tira Mira zaradi naravnega zaviranja v višjih plasteh ozračja v zadnjih 24 urah znižala za 2,6 kilometra, njeni sistemi pa delujejo normalno. Postaja je danes dosegla srednjo višino 230,9 kilometra nad Zemljo. Akumulatorje Mira nameravajo dan pred iztirjenjem dodatno napolniti.
Modul Leonardo prestavili v Discovery
18. 03. 2001 00.00
Z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) so s pomočjo mehanične roke vesoljskega raketoplana Discovery odstranili v Italiji izdelan tovorni modul Leonardo in ga po po slabi uri in pol popoldne po srednjeevropskem času pritrdili v tovorni odsek raketoplana. Prestavitev modula so zaradi težav z računalniki raketoplana izvedli pet ur kasneje kot so načrtovali.
Polet Discoveryja podaljšan
16. 03. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo polet vesoljskega raketoplana Discovery podaljšala za en dan. Za podaljšanje poleta so se odločili zato, ker bo zlaganje dobre tone odslužene opreme in smeti z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) v tovorni modul Leonardo trajalo dlje kot so načrtovali.
75 let raket na tekoče gorivo
16. 03. 2001 00.00
Pred 75 leti, 16. marca 1926, je v ZDA vzletela prva raketa na tekoče gorivo na svetu. Raketo je izdelal ameriški pionir kozmonavtike (astronavtike) Robert Hutchings Goddard (1882-1945). Prav rakete na tekoče gorivo so omogočile prodor človeštva v vesolje.
Mir vsak dan nižje
14. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je tir ruske orbitalne znanstvene postaje Mir od včeraj znižal za dva kilometra in znaša zdaj povprečno 243,6 kilometra. Zadnje dva dni je bila vesoljska postaja vsakih 24 ur dva kilometra nižje. Usoda Mira zanima več kot 80 držav.
Prireditev v čast Gagarinu
09. 03. 2001 00.00
V mestu Gagarin 145 kilometrov zahodno od Moskve so se danes začela mednarodna družbeno-znanstvena branja posvečena današnji 67-letnici rojstva Jurija Gagarina, ki jih je odprl vnuk prvega vesoljca Jurij Gagarin.
Iztirjanje Mira šele med 17. in 20. marcem
06. 03. 2001 00.00
Strokovnjak ruske Raketno-vesoljske korporacije Energija Leonid Gorškov, ki je eden od konstruktorjev ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, je na današnji novinarski konferenci v Moskvi izjavil, da bodo Mir začeli iztirjati, ko bo na višini 215 kilometrov, to pa se bo zgodilo predvidoma med 17. in 20. marcem. Gorškov je poudaril, da se iztirjanje lahko začne že 15. marca, če bo aktivnost Sonca visoka. Aktivnost Sonca vpliva na hitrost zniževanja orbite.
Vozovnici za polet v vesolje
05. 03. 2001 00.00
Zakonski par z Gibraltarja, ki je želel ostati neimenovan, je za 367.000 dolarjev (približno 84,5 milijona SIT) kupil dve vozovnici za polet z britansko zasebno raketo Thunderbird v vesolje, je poročal britanski radio BBC.
Usoda Mira odvisna od Progresa M1-5
05. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo prvo vključitev motorjev za znižanje orbite ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izvedli nad območjem Rusije. Takšen način je najbolj udoben za nadzor nad gibanjem postaje. Nadzor uresničujejo s pomočjo 12 ruskih zemeljskih postaj za spremljanje vesoljskih plovil na celotnem ozemlju Rusije.
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Odpravo na Erosu podaljšali
25. 02. 2001 00.00
Vodstvo odprave ameriške samodejne vesoljske sonde Near (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker v Laboratoriju za uporabno fiziko (APL) univerze Johnsa Hopkinsa v Laurelu blizu Washingtona v ameriški zvezni državi Maryland je dva dni po prvem pristanku na planetoidu (asteroidu) 433 Eros odpravo sonde najprej podaljšalo deset, v četrtek pa še za štiri dni. Tako bo sonda o površju Erosa zbirala podatke do konca meseca.
Sojuz TM-31 premestili z Zvezde na Zarjo
24. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje vesoljskih poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31 ob 11.03 po srednjeevropskem času ločila od Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Poveljnik odprave William Shepherd, poveljnik Sojuza TM-31 Jurij Gidzenko in ladijski inženir Sergej Krikaljov, ki so na postaji od začetka novembra lani, so v ročno vodeni ladji obleteli postajo in jo pri tem predvidoma fotografirali. Predstavnica CUP Vera Medvedkova je povedala, da se je Sojuz TM-31 ob 11.38 po srednjeevropskem času samodejno združil z modulom Zarja, ki je del MVP.
Prvi telefonski klic iz vesolja
24. 02. 2001 00.00
V času nedavne odprave ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil prvi znanstveni modul Destiny, je prišlo do še enega zgodovinskega dogodka, ki pa v uradnem programu odprave ni bil predviden. Astronavtka Marsha Ivins je 10. februarja prvikrat v zgodovini človeštva neposredno iz vesoljskega plovila dvakrat telefonirala na Zemljo.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Duma proti uničenju postaje Mir
21. 02. 2001 00.00
Poslanci ruske dume želijo preprečiti uničenje ruske vesoljske postaje Mir, ki je načrtovano za prihodnji mesec. Z 298 glasovi za, tremi proti in enim vzdržanim glasom so poslanci v Moskvi prosili predsednika Vladimirja Putina, naj prepreči uničenje vesoljske postaje, je poročala agencija Itar-Tass.
Atlantis danes na Zemljo
18. 02. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega polovila Atlantis, ki je uspešno prepeljala nov laboratorij za Mednarodno vesoljsko postajo Alpha v zemeljski krožnici, se bo popoldne vrnila na Zemljo. Vesoljsko plovilo bo pristalo v vesoljskem centru Kennedy na Floridi. Misija Atlantisa je trajala enajst dni, v tem času pa je posadka k Mednarodni vesoljski postaji pritrdila laboratorij, ki bo služil za raziskovanje vesolja. Atlantis pa se ne bo vrnil prazen, saj so tovorni prostor napolnili z odpadki in odvečnim materialom, ki ga bodo prepeljali na Zemljo.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Sonda z Erosa se še oglaša
14. 02. 2001 00.00
Po uspešnem pristanku ameriške samodejne vesoljske sonde Near (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker na planetoidu (asteroidu) Eros so v Laboratoriju za uporabno fiziko (APL) univerze Johnsa Hopkinsa v Laurelu v ameriški zvezni državi Maryland sporočili, da zvezo s sondo še vedno vzdržujejo. Nadzorniki poleta so približno šest ur po pristanku ujeli delček telemetrijskih podatkov, ki jih je poslala široko usmerjena antena. Po sporočilu iz APL je bilo to zadosti, da so lahko ocenili stanje postaje.
Mars Global Surveyor opravil nalogo
01. 02. 2001 00.00
Ameriška medplanetarna samodejna sonda Mars Global Surveyor (MGS), ki so jo izstrelili novembra 1996, je uspešno zaključila glavni del svoje misije. Predstavniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da je samodejna sonda od leta 1999 na Zemljo poslala nekaj deset tisoč posnetkov Marsa. Znanstveniki so dobili več novih informacij o rdečem planetu kot vseh prejšnjih raziskovalnih odpravah skupaj. Pomemben je predvsem podatek, da bi na Marsu v preteklosti lahko obstajala morja in jezera, kar pomeni, da bi na planetu lahko obstajalo tudi življenje.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Ponovno težave s postajo Mir
22. 01. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir ima spet težave. Žiroskopski stabilizatorji postaje, imenovani girodini, ki so namenjeni za samodejno usmerjanje postaje proti soncu, namreč ne delujejo. Za to uporabljajo zdaj več deset manjših raketnih motorjev, ki jih upravljajo z Zemlje.
Stanje Mira boljše
21. 01. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji se stanje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izboljšuje. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so danes vključili šest žiroskopskih stabilizatorjev za usmerjanje postaje.
Zapleti pri poskusu usmerjanja Mira
18. 01. 2001 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Valerij Lindin je sporočil, da vsi sistemi na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir znova delujejo. Glavni računalnik postaje Mir so uspeli vključiti in ga nalagajo s programsko opremo. Nalaganje, ki je mogoče le v kratkih presledkih, ko imajo z Mirom zvezo, bo zato trajalo do 1.00 zjutraj po srednjeevropskem času. Vesoljske postaje še vedno ne morejo usmerjati.
Vrnitev Čarobne ladje 2
16. 01. 2001 00.00
Po šestih dneh, 18 urah in 22 minutah vesoljskega poleta in 108 obkrožitvah Zemlje se je danes ob 12.22 po srednjeevropskem času na Zemljo uspešno vrnil pristajalni odsek kitajske vesoljske ladje Shenzhou 2 (Čarobna ladja 2). V odseku so se s poleta vrnile tudi živali in celice mikrobov. Po poročanju kitajske državne televizije CCTV, ki pristanka resda ni pokazala, je ladja pristala v kitajski avtonomni pokrajini Notranja Mongolija na severu Kitajske. Kitajska tiskovna agencija Xinhua poroča, da se je polet končal povsem uspešno. Gre za drugi preizkus vesoljske ladje, namenjene za polet prvega Kitajca ali Kitajcev v vesolje.