vesoljske
NASA namerava "razstreliti" komet
08. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je odobrila program poleta medplanetarne vesoljske odprave Deep Impact (Globoko trčenje). Po načrtu bodo januarja 2004 izstrelili samodejno vesoljsko sondo brez posadke, ki bo 4. julija 2005 jedro kometa Tempel 1 zadela z bakrenim zrnom. Eksplozijo, ki bo pri tem nastala, bodo skozi teleskope na Zemlji opazovali astronomi in instrumenti sonde, ki bo letela mimo kometa.
Novi ruski modul septembra
31. 05. 2001 00.00
Rusija namerava tretji ruski element Mednarodne vesoljske postaje (MVP) - združevalni odsek (SO) - poslati v vesolje septembra letos. To je v četrtek povedal predsednik Raketne in vesoljske družbe Energija Jurij Semjonov.
Mesec dni dlje v vesolju
31. 05. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA bo prihodnja dva poleta vesoljskih raketoplanov Atlantis in Discovery proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) preložila za približno tri tedne. Odločitev so sprejeli zaradi težav z novo 600 milijonov dolarjev vredno in 17,6 metra dolgo kanadsko mehanično roko Canadarm 2, ki so jo na postajo dostavili aprila in je še vedno ne morejo upravljati. Canadarm 2 je odločilnega pomena za prihodnje sestavljanje MVP. Zaradi preložitve poletov bo sedanja posadka MVP ostala v vesolju skoraj mesec dni dlje kot je bilo načrtovano.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
NASA izgubila astronavtko
27. 05. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da je ameriška vesoljka Patricia Hilliard Robertson zaradi hudih opeklin, ki jih je dobila v torkovi popoldanski letalski nesreči zasebnega letala, v četrtek ponoči po lokalnem času v houstonski bolnišnici Herman v Teksasu v starosti 38 let umrla.
Ruske rakete iz Avstralije
24. 05. 2001 00.00
Predstavniki avstralske in ruske vlade so v sredo v Canberri podpisali sporazum o sodelovanju pri vesoljskih raziskavah. Rusko stran je zastopal direktor ruske vesoljske agencije RAKA Jurij Koptev avstralsko pa minister za gospodarstvo, znanost in naravne vire Nick Minchin. Rusija bo po sporazumu predvidoma v letu 2004 ali 2005 z avstralskega ozemlja izstrelila prvi poslovni satelit. Rusi bodo poskrbeli za nosilne rakete vrste aurora, poslovno plat načrtov pa bodo izvajali Avstralci.
Kmalu turistični pari v vesolju
18. 05. 2001 00.00
Mednarodna družba Mircorp, ki ima sedež v Amsterdamu, namerava z rusko Raketno in vesoljsko družbo Energija podpisati sporazum po katerem bi turistom ponudila enotedenske polete v ruskih vesoljskih ladjah vrste sojuz TM.
Izstrelili proton K
15. 05. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 3.11 in 30 sekund po srednjeevropskem času s 23. izstrelitvene rampe na 81. izstrelitveni ploščadi izstrelili težko rusko nosilno raketo proton K z dodatno stopnjo blok DM, ki bo za ameriško družbo Panamsat utiril geostacionarni telekomunikacijski satelit Panamsat 10 (PAS-10).
Titovi napotki prihodnjim turistom
09. 05. 2001 00.00
Prvi človek na svetu, ki si je polet v vesolje plačal sam, ameriški poslovnež Dennis Tito (60), je po dvodnevnem počitku po vrnitvi iz vesolja danes pripovedoval o svojih vtisih s poleta in tistim, ki mu želijo slediti, svetoval, da naj bodo potrpežljivi in da naj skrbijo za svoje zdravje. Prva posadka, ki je z rusko vesoljsko ladjo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je za ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georga Busha pripravila darila, je na današnji novinarski konferenci v dvorcu kulture Zvezdnega mesteca pri Moskvi med drugim povedal poveljnik posadke Talgat Musabajev.
Novi vesoljski turisti
09. 05. 2001 00.00
V prihodnjih letih bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) poletelo še več vesoljskih turistov, je v torek izjavil direktor ruske vesoljske agencije RAKA (Rosaviakosmos) Jurij Koptev. Njegov sekretar za tisk Sergej Gorbunov še dan prej, to je v ponedeljek, ni izključeval možnosti, da vesoljskih turistov v vesoljskih ladjah in na postaji v naslednjih petih letih ne bo. Kot je Koptev v torek še povedal, se bo treba s partnerji, ki sodelujejo pri sestavljanju MVP, zdaj dogovoriti o vključitvi vesoljskih turistov v odprave, ki bodo zaradi načrtovanih nalog obiskovale postajo. Po mnenju Kopteva bo treba v okviru dvostranskih pogodb in meddržavnih sporazumov določiti pravila izbire nepoklicnih vesoljcev. Direktor RAKA je prepričan, da bo to delo do julija letos končano.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Različni odzivi na Bushev protiraketni ščit
03. 05. 2001 00.00
Pentagon bi moral razmisliti tudi o uporabi vesolja pri razvoju novih tehnologij protiletalske obrambe, ki doslej še niso bile ustrezno raziskane, je v sredo v Washingtonu menil ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Sicer ameriški predsednik George Bush v torkovi predstavitvi ameriškega načrta protiraketnega ščita ni omenil uporabe vesolja pri tej obrambi. Bush je poudaril, da gre za obrambo ZDA pred morebitnimi nenadzorovanimi napadi s strani držav, kot so Irak, Iran, Libija in Severna Koreja, obenem pa menil, da je potrebno nadomestiti sporazum o protiraketni obrambi, sklenjen med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1972. Omenjeni sporazum ne predvideva uporabe laserjev za prestrezanje raket, ki bi bili nameščeni v vesolju, vendar pa naj bi Pentagon že dobil zeleno luč za raziskovalni program, namenjen razvoju laserjev, nameščenih na satelitih.
Delovni dan na MVP
01. 05. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) je delovno. Ruski član vesoljske ladje Sojuz TM-32, ki se je v ponedeljek združila z MVP, Jurij Baturin, se je lotil poskusa Plazemski kristal. S poskusom poskušajo ugotoviti kako se v breztežnostnem stanju razporejajo nabiti prašni delci. Ameriški milijonar Dennis Tito, ki je na MVP pripotoval z Baturinom in Talgatom Musabajevom, je imel konferenco za novinarje, ki so se zbrali v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Tito že v postaji
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.
Prvi turist v vesolju
27. 04. 2001 00.00
Dobrih 40 let po tem, ko se je kot prvi človek v vesolju v zgodovino zapisal Jurij Gagarin, bo to soboto, predvidoma natančno ob 9.37 uri po srednjeevropskem času vesolje obiskal tudi prvi turist, ameriški milijonar Dennis Tito. Za dobrih 20 milijonov dolarjev, kolikor jih je prispeval ruskemu vesoljskemu programu, bo kljub negodovanju svoje domovine z ruskim Sojuzom poletel proti mednarodni vesoljski postaji (ISS), njegova desetdnevna misija pa bi lahko postala primer za novo generacijo bogatih avanturistov, ki bi si želeli ogledati Zemljo iz vesolja.
Negotovost pred izstrelitvijo Tita
27. 04. 2001 00.00
Pred za v soboto načrtovano izstrelitvijo prvega vesoljskega turista Dennisa Tita je zaradi težav z računalniki na ameriškem delu Mednarodne vesoljske postaje (MVP) še nekaj negotovosti. Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour bi lahko ostal s postajo združen dan ali dva dlje kot je bilo načrtovano, po novejših podatkih pa se to morda ne bo zgodilo. Po poročanju zahodnih medijev se datum izstrelitve ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-32 zato lahko še spremeni, a ruski viri menijo drugače.
Indijski G-Sat 1 v prenizki orbiti
27. 04. 2001 00.00
Indijski komunikacijski satelit G-Sat 1, ki so ga s prvo indijsko nosilno raketo vrste GSLV (Geosynchronous Satellite Launch Vehicle) izstrelili 18. aprila, zaradi premajhne količine goriva ni dosegel geostacionarne orbite, je sporočil predsednik indijske vesoljske agencije ISRO dr. Krishnaswamy Kasturirangan.
Strokovna sejma v Celju
23. 04. 2001 00.00
Na celjskem sejmišču se bosta, v organizaciji mariborskega podjetja Step, ki je od lani v lasti družbe Celjski sejem, pričela 6. mednarodni sejem Forma Tool, ki je posvečen orodjarstvu in 4. mednarodni sejem plastičarstva in gumarstva Plagkem. Kot je poudaril direktor družbe Celjski sejem Franc Pangerl, sta omenjena sejma letos prvič organizirana na celjskem sejmišču, saj so razstavljavci zadnja leta opozarjali na slabo sejemsko infrastrukturo v Mariboru. V ta namen so, tako Pangerl, proučili vse pobude in zahteve ter se na osnovi pisnega predloga odbora za orodjarstvo Združenja kovinske industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije odločili, da sejma pripravijo na celjskem razstavnem prostoru. Sejma, ki bosta potekala na 12.800 kvadratnih metrov razstavnih površin bosta na ogled do 26. aprila, predvidoma pa naj bi ju odprla ministrica za gospodarstvo Tea Petrin.
Srečanje posadk Endeavourja in MVP
23. 04. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour se je danes prvič srečala s prebivalci Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Po odprtju loput sta si roke podala najprej poveljnika raketoplana in postaje, Američan Kent Rominger in Rus Jurij Usačov.
Tito že na Bajkonurju
23. 04. 2001 00.00
Posadka ruske vesoljske ladje Sojuz TM-32, ki bo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v ponedeljek z letalom iz Moskve poletela na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. V posadki so poveljnik ladje Talgat Musabajev, ladijski inženir Jurij Baturin in prvi vesoljski turist Dennis Tito (60), ki ima funkcijo inženirja za zveze.
Tito bo moral plačati
22. 04. 2001 00.00
Ameriški časnik Time trdi, da je poseben predstavnik ameriške vesoljske agencije NASA v Center za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina pri Moskvi v četrtek prinesel nekaj pravnih dokumentov, ki jih je moral prvi vesoljski turist Dennis Tito (60) podpisati. V dokumentih se je bogati ameriški poslovnež obvezal, da se on ali pa njegovi potomci odpovedujejo kakršnihkoli zahtev do ameriške vesoljske agencije NASA v primeru, da bi šlo med vesoljskim poletom kaj narobe, piše Time.
Vesoljske pasti v Zvezdnem mestu
11. 04. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Jurij Gidzenko in Sergej Krikaljov, ki sta v sestavi prve dolgotrajne odprave na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) delala štiri mesece in pol, sta se nedavno iz ZDA vrnila v Moskvo. Predstavnica Centra za priprave kozmonavtov Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi Irina Sokolova je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo danes sporočila, da je Gidzenko iz ZDA prinesel tudi naslovno stran slovenske knjige Vesoljske pasti. Sokolova dodaja, da je bila naslovnica v vesolju s prvo posadko MVP in da jo bo Gidzenko izročil avtorju knjige Vojku Kogeju.
Nova ameriška odprava k Marsu
05. 04. 2001 00.00
Na izstrelitveni rampi 17A v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi potekajo priprave na izstrelitev ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Odyssey 2001 (Marsova odiseja 2001), ki jo nameravajo v soboto poslati na 460 milijonov kilometrov dolgo pot proti rdečemu planetu. Vesoljsko sondo so v torek pritrdili na nosilno raketo delta 2, v sredo pa so drugo stopnjo rakete napolnili s 3944 kilogrami raketnega goriva aerozine 50, ki ga sestavlja 50-odstotkov nesimetričnega dimetilhidrazina in 50 odstotkov hidrazina in z 2085 kilogrami oksidacijskega sredstva dušikov tetroksid.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Težave z zvezo na MVP
29. 03. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) imajo težave z vzpostavitvijo n ovega sistema za satelitske zveze z Zemljo. Predstavnik ameriške vesoljske agencije NASA je poudaril, da je neprijetno, ker na Zemlji ne morejo sprejemati televizijske slike na MVP pa nekaterih telemetrijskih podatkov.
Mir na Zemlji
23. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je v petek ob 6.59 in 24 sekund po srednjeevropskem času nadzorovano strmoglavila v Tihi ocean. Tako se je končalo pet ur in pol dolgo iztirjanje 15 let stare vesoljske postaje. Ostanki postaje so padli na območje s koordinatami 40 stopinj južne in 160 stopinj zahodne zemljepisne dolžine na območju v obliki 3000 kilometrov dolge elipse, kar je približno polovico manj in zato bolje kot so pričakovali.
Mir izven dosega ruskih radijskih zvez
22. 03. 2001 00.00
Predstavnica Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi Larisa Laščinska je za slovensko Vesoljsko tiskovno agencijo VTA sporočila, da na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir še naprej poteka polnjenje akumulatorjev. Mir je med današnjo deveto obkrožitvijo Zemlje letel na srednji višini 216,8 kilometra. Zadnjega od treh vžigov motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki bo iztirila Mir, načrtujejo jutri ob 6.07 in 36 sekund po srednjeevropskem času.
Mir bo padel v petek
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so v četrtek zjutraj, približno ob 4.00 po srednjeevropskem času, začeli usmerjati rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Tako se je začel program iztirjanja postaje, ki se po trditvi predstavnikov CUP uresničuje uspešno. Usmerjanje so začeli s pomočjo raketnih motorjev za združitev in usmerjanje na samodejni tovorni vesoljski ladji Progres M1-5, ki je združena z Mirom.
Ruska kozmonavta končala protest
21. 03. 2001 00.00
Ruska kozmonavta Talgat Musabajev in Jurij Baturin, ki se v torek v Houstonu v ZDA nista udeležila treninga za njun polet na mednarodno vesoljsko postajo (ISS) v znak protesta zaradi odločitve ameriške vesoljske agencije NASA, ki je ameriškemu poslovnežu Dennisu Titu prepovedala, da bi z njima poletel na ISS, sta danes končala protest in nadaljevala trening. Tito se treninga ni udeležil. NASA se je odločila, da turistom ne bo dovolila na ISS, dokler ne bo postaja dokončno zgrajena.
Mir bodo iztirjali pet ur in pol
21. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so včeraj sporočili, da bodo podatke o postopku iztirjanja ruske orbitalne znanstvene postaje Mir objavili danes. Vesoljski tiskovni agenciji VTA je od zanesljivega vira te podatke uspelo izvedeti danes. Po usmerjanju položaja postaje s ploščami sončnih celic proti Soncu in polnjenju njenih akumulatorjev v četrtek nameravajo najtežji umetni satelit v zgodovini človeštva s tremi vžigi motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progres M1-5, ki je združena z Mirom, v petek zjutraj po srednjeevropskem času v petih urah in pol iztiriti.