vesoljske
Praznovanje Dneva kozmonavtike
13. 04. 2000 08.45
Ob včerajšnjem mednarodnem Dnevu kozmonavtike - minilo je 39 let od poleta prvega človeka Jurija Gagarina v vesolje -, je ruski predsednik Vladimir Putin v Kremlju sprejel predstavnike ruske vesoljske industrije in kozmonavte.
Spodletel amaterski polet v vesolje
31. 03. 2000 08.11
Skupini približno 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, ki je minuli konec tedna nameravala na severu Nevade izstreliti prvo ljubiteljsko raketo v vesolje, je podvig zaradi slabega vremena spodletel.
Izstrelili znanstveni satelit Image
26. 03. 2000 11.25
V vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so z izstrelitvene ploščadi 2 West točno ob napovedanem času in v prvem poskusu ob 21.34 in 43 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško tristopenjsko nosilno raketo delta 2 vrste 7326 opremljeno z dodatnimi tremi štartnimi motorji na trdno gorivo. Raketa je dosegla začasno nizko polarno orbito s prizemljem 185 in odzemljem 1078 kilometrov, kasneje pa bo v močno eliptično orbito utirila satelit Image (Imager for Magnetopause-to-Aurora Global Exploration) ameriške vesoljske agencije NASA.
Strokovnjaki poškodovali satelit Hessi
25. 03. 2000 08.59
V kalifornijskem Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) je na 75 milijonov dolarjev vrednem umetnem satelitu Hessi (High Energy Solar Spectroscopic Imager) ameriške vesoljske agencije NASA med napačnim preizkušanjem prišlo do tako resnih poškodb, da bodo morali njegovo izstrelitev preložiti za najmanj pol leta.
NASA skriva podatke o odpravi?
24. 03. 2000 12.57
Ameriška vesoljska agencija NASA je ostro in brezpogojno zanikala novico o tem, da naj bi ji bila že vnaprej znana okvara, ki je morda povzročila neuspeh njene zadnje vesoljske odprave na Marsu.
Poslej na Mars bolj premišljeno
15. 03. 2000 09.51
Po lanskih dveh neuspelih poletih ameriških samodejnih vesoljskih sond za raziskovanje Marsa naj bi neodvisna komisija za preiskavo Marsovega programa ameriške vesoljske agencije NASA predlagala korenito spremembo načina ameriških raziskav Marsa, ki naj bi vključevala tudi povečanje stroškov.
Izstrelili proton-K s telekomunikacijskim satelitom
12. 03. 2000 11.59
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 5.07 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39 na ploščadi 200 izstrelili težko rusko tristopenjsko nosilno raketo proton-K z dodatno raketno stopnjo DM (11S861), ki naj bi za rusko vesoljsko telekomunikacijsko družbo Kosmičeskaja svjaz (Vesoljske zveze) v prehodno geostacionarno orbito utirila ruski geostacionarni telekomunikacijski satelit Ekspress A-2 (Ekspress-6A).
Airbus prehitel Boeing
08. 03. 2000 16.58
Evropski letalski konzorcij Airbus je po številu zajamčenih naročil letal prehitel ameriško letalsko družbo Boeing.
Izstrelitev protona K preložili
28. 02. 2000 21.13
Zaradi tehničnih težav je bila Rusija za torek načrtovano izstrelitev težke nosilne rakete proton K z ruskim telekomunikacijskim satelitom Ekspress-A prisiljena preložiti na 29. marec.
Razstava fotografij kozmonavta Baturina
20. 02. 2000 18.51
V Petropavlovski trdnjavi v Sankt Peterburgu so odprli razstavo vesoljske fotografije kozmonavta Jurija Baturina, nekdaj tudi pomočnika predsednika Rusije in sekretarja obrambnega sveta.
Mir kroži okoli Zemlje že 14 let
19. 02. 2000 19.32
Drevi bo minilo 14 let od dne, ko so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu z izstrelitvene ploščadi 200 L izstrelili težko nosilno raketo proton K (337-01), ki je utirila prvi, to je bazni, modul ruske orbitalne znanstvene postaje Mir.
Izstrelili Endeavour
11. 02. 2000 20.09
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Floridi so danes ob 18.45 po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39A izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, v katerem je šestčlanska ameriško-nemško-japonska posadka.
Miru spet zvišali orbito
10. 02. 2000 08.11
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so z vžigom motorjev samodejne tovorne vesoljske ladje Progress M1-1, ki je združena s postajo, v skladu z načrtovanim obiskom posadke ruskih vesoljcev danes ponovno zvišali orbito.
Prvi vesoljski ''tanker'' nove vrste združen z Mirom
03. 02. 2000 19.02
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1 brez posadke, ki so jo izstrelili v torek, se je ob 9.02 in 28 sekund po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu so sporočili, da je združitev potekala po načrtu.
Preložili izstrelitev Endeavourja
01. 02. 2000 18.06
Strokovnjaki ameriške vesoljske agencije NASA so se odločili, da vesoljski raketoplan Endeavour, ki bi ga morali izstreliti že sinoči ob 18.47 po srednjeevropskem času, teoretična možnost za to pa je bila še za drevi, ne bo poletel pred 9. februarjem.
Za nesreči protonov kriva malomarnost
24. 01. 2000 19.08
Direktor Ruske vesoljske agencije RAKA Jurij Koptev je povedal, da je bila vzrok lanskih eksplozij dveh raket proton K z dodatno stopnjo, zaradi katerih je Kazahstan dvakrat začasno prepovedal izstrelitve s kozmodroma Bajkonur, kršitev tehnološke discipline v voronješki tovarni, kjer so v letih 1992 in 1993 izdelali motorje in agregate dodatne stopnje, je poročala ruska tiskovna agencija RIA Novosti.
Zrak z Miru še naprej odteka
24. 01. 2000 10.46
Z orbitalne postaje Mir se nadaljuje odtekanje zraka, vendar to za delo posadk ni nevarno, je na novinarski konferenci v Rosinformcentru izjavil direktor ruske vesoljske agencije RAKA, Jurij Koptev.
Minotaur ostal na izstrelišču
15. 01. 2000 20.15
Na ameriškem vesoljskem izstrelišču Vandenberg v Kaliforniji so danes dvakrat zaman poskušali izstreliti prvo novo nosilno raketo ameriškega vojaškega letalstva minotaur, ki bi morala utiriti več manjših satelitov.
Boeing se širi v ZDA
14. 01. 2000 15.28
Ameriški proizvajalec letal Boeing je napovedal 3,75 milijarde dolarjev vreden prevzem oddelka za proizvodnjo satelitov družbe Hughes Electronics - hčerinske družbe General Motors, ki bo s tem izstopila iz industrije proizvodnje letal ter vesoljske opreme in se osredotočila na zabaviščno industrijo ter internet storitve. Boeing pa bo s poslom postal največji svetovni proizvajalec komercialnih satelitov.
Modul Zvezda bodo utirili v začetku poletja
02. 01. 2000 17.04
Izstrelitve ključnega modula Mednarodne vesoljske postaje (MVP), servisnega modula Zvezda, ki so ga izdelali v Rusiji, naslednji mesec zanesljivo še ne bo, ker so jo preložii na začetek poletja.
Molnija-M utirila zadnji satelit pred letom 2000
29. 12. 1999 10.18
Na severnem ruskem kozmodromu Pleseck, ki leži približno 800 kilometrov od Moskve in je glavni kozmodrom Rusije, so Raketne enote za strateške namene (RVSN) sinoči ob 20.12 po srednjeevropskem času izstrelile nosilno raketo Molnija-M, ki je v prehodno orbito utirila ruski vojaški satelit Kosmos-2368 za infrardeče zaznavanje balističnih izstrelkov na ozemlju ZDA.
Utirjen ruski Kosmos-2361
27. 12. 1999 08.36
Na ruskem kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so po treh preložitvah danes uspešno izstrelili lahko ukrajinsko nosilno raketo ciklon-2. Raketa je v nizko zemeljsko orbito utirila ruski vojaški satelit Kosmos-2361.
Na Hubblu zamenjan računalnik
24. 12. 1999 19.14
Ameriški astronavt Michael Foale in vesoljec Evropske vesoljske agencije ESA, Švicar Claude Nicollier, sta davi ob 4.16 uspešno zaključila drugega od treh načrtovanih vesoljskih sprehodov z ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, med katerimi izvajajo popravila na tri milijarde vrednem in skoraj deset let starem vesoljskem teleskopu Hubble (HST). Vesoljca sta med osem ur in deset minut dolgim sprehodom zamenjala Hubblov računalnik in enega od treh senzorjev sistema za točno usmerjanje (Fine Guidance Sensor) teleskopa.
Taurus uspešno utiril Kompsat in Acrimsat
22. 12. 1999 08.50
V ameriškem vojaškem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so danes izstrelili štiristopenjsko nosilno raketo na trdno gorivo taurus (T4), ki je v polarno orbito uspešno utirila južnokorejski večnamenski satelit Kompsat in vesoljsko plovilo Acrimsat ameriške vesoljske agencije NASA.
V desetem poskusu Discovery le poletel proti Hubblu
20. 12. 1999 11.44
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med osedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
Mars Polar Lander se ne oglasi
07. 12. 1999 08.15
Strokovnjaki Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) ameriške vesoljske agencija NASA v kalifornijski Pasadeni po treh dneh in šestih neuspešnih poskusih še vedno upajo, da bodo prejeli kakšen signal ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander, ki naj bi v petek zvečer po srednjeevropskem času dosegla površje rdečega planeta.
Zvok in slika z Marsa
01. 12. 1999 18.10
Če bo za v petek načrtovani pristanek ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander (MPL) na Marsu uspel, bo na svetovnem računalniškem medmrežju kmalu mogoče poslušati in gledati zvoke in videofilme z Marsa.
Trčenja med galaksijami
24. 11. 1999 07.58
Dan potem, ko je prva kitajska vesoljska ladja izvedla uspešen polet, so v ZDA objavili odkritje, do katerega so se z večletnim raziskovanjem s pomočjo ameriško-evropskega vesoljskega teleskopa Hubble dokopali astronomi. Hubble sicer že od prejšnje sobote ne deluje več, ker je v okvari.
Kitajska potrdila preizkus prve vesoljske ladje
21. 11. 1999 17.48
Kitajska je potrdila, da je opravila prvi preizkus vesoljske ladje.
Prvi preizkus vesoljske ladje?
21. 11. 1999 11.05
Kaže, da opravlja Kitajska prvi preizkus vesoljske ladje, za zdaj še brez vesoljcev. Ameriško vesoljsko poveljstvo je včeraj namreč zaznalo izstrelitev umetnega satelita, ki se giblje po tiru s prizemljem 192 kilometrov, odzemljem 503 kilometre in naklonom 42,47 stopinje. Satelit, najverjetneje vesoljska ladja, s kakršno bodo v prihodnosti izstrelili prva kitajska vesoljca, potrebuje za eno obkrožitev Zemlje 91,3 minute.