vesoljske
Izgubili zvezo s satelitom Terriers
19. 05. 1999 22.50
Zemeljska postaja bostonske univerze je izgubila zvezo z raziskovalnim satelitom Terriers, ki so ga ob finančni pomoči ameriške vesoljske agencije NASA izdelali študenti te univerze.
Naslednje vozilo na Marsu bodo upravljali tudi otroci
08. 05. 1999 09.55
Nekaterim otrokom in mladostnikom naj bi se leta 2001 izpolnile sanje mnogih ljubiteljskih astronavtov. Izbrani srečneži bodo lahko z daljinskim krmiljenjem vodili vozilo po rdečem planetu Marsu in premikali robotovo roko. Legendarni ameriški astronavt in nekdanji senator John Glenn je ob Dnevu vesolja v Washingtonu v četrtek napovedal natečaj za esej, na katerem naj bi izbrali vesoljske voznike. Izstrelitev ameriške sonde, opremljene z daljinsko vodeno roko, je predvidena v prihodnjem letu.
Čestitke posadke vesoljske postaje Mir SE ob 50. obletnici
04. 05. 1999 07.57
Posadka ruske vesolje postaje Mir je ob 50. obletnici SE tej najstarejši evropski organizaciji poslala čestitke in ob tem zaželela SE mir in uspešno nadaljevanje izgradnje enotne Evrope, kjer prevladujejo demokracija in spoštovanje človekovih pravic. Postaja Mir je v vesolju sicer od februarja 1986, trenutno pa je na njej že 27. vesoljska posadka.
Našli Grissomovo vesoljsko kapsulo Mercury 3
03. 05. 1999 20.04
Po skoraj dveh tednih iskanja s sonarjem in z daljinsko vodenim podvodnim plovilom Magellan so na dnu Atlantskega oceana približno pet kilometrov globoko našli in nato spet izgubili vesoljsko kapsulo Mercury 3, ki je potonila pred skoraj 38 leti po pristanku ob zaključku podorbitalnega balističnega poleta astronavta Virgila I. Grissoma.
Ruski sateliti se starajo, denarja za nove pa ni
23. 04. 1999 20.59
Po podatkih Ruske vesoljske agencije RKA je večina od 127 ruskih umetnih satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, tehnično v ''kritičnem stanju''.
Vzletel Dnepr-1 z angleškim satelitom UoSAT-12
21. 04. 1999 11.18
Ruske raketne enote za strateške namene so davi ob 7. uri po srednjeevropskem času po naročilu mednarodne vesoljske družbe Kosmotras izstrelile prvo nosilno raketo dnepr-1, ki je utirila angleški znanstveni satelit UoSAT-12.
S titanom 4B izstrelili vojaški satelit DSP-19
09. 04. 1999 22.28
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida so ob 19.01 po srednjeevropskem času na izstrelitvenem kompleksu 41 po več krajših preložitvah zaradi tehničnih razlogov izstrelili najmočnejšo ameriško klasično nosilno raketo, dvostopenjski titan 4B.
Mir: Življenje na Zemljo naj bi prinesli kometi
27. 03. 1999 22.03
Francoski vesoljec Jean-Pierre Haignere se še ni povsem navadil na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, ko je že prekosil vse rekorde svojih sodržavljanov. Zadnji rekord, polet je trajal 26 dni, je na Miru postavil njegov kolega Chretien.
WIRE ima težave s položajem in temperaturo
06. 03. 1999 15.55
Ameriški astronomski satelit Wide-Field Infrared Explorer (WIRE) ima težave, tako da ne vedo ali bo lahko izpolnil načrtovani program štirimesečnih astronomskih opazovanj.
Pegasus XL utiril satelit WIRE
05. 03. 1999 09.46
Po tridnevni preložitvi zaradi tehnične napake so nad Tihim oceanom davi ob 3.57 po srednjeevropskem času z letala L-1011 stargazer uspešno izstrelili ameriško tristopenjsko nosilno raketo pegasus XL z astronomskim satelitom Wide-Field Infrared Explorer (WIRE).
Napovedovanje potresov na zemlji iz vesolja?
04. 03. 1999 08.33
Ruski in slovaški kozmonavt, Genadij Padalka in Ivan Bella, ki sta se 28. februarja vrnila na Zemljo, sta novinarjem pripovedovala o izjemnih poskusih, opravljenih na orbitalni znanstveni postaji Mir.
Pegasus XL ustavili zatiči
02. 03. 1999 15.50
Izstrelitev ameriške tristopenjske nosilne rakete pegasus XL z astronomskim satelitom Wide-Field Infrared Explorer (WIRE) so morali davi po srednjeevropskem času v zadnji minuti zaradi tehnične napake preložiti za najmanj 48 ur.
Sojuz leti proti zemlji
28. 02. 1999 09.18
Ruska transportna vesoljska kapsula Sojuz TM-28 z dvema kozmonavtoma na krovu se je sinoči odcepila od vesoljske postaje Mir in se odpravila proti zemlji, je sporočila agencija Itar-Tass.
Ustanovili Slavaviakosmos
27. 02. 1999 09.09
Predstavniki Rusije, Ukrajine, Belorusije, Češke, Poljske in ZRJ so v Moskvi ustanovili mednarodno slovansko nevladno združenje Slavaviakosmos.
Mir vstopil v 14. leto delovanja
20. 02. 1999 18.26
Minilo je 13 let, odkar so davi ob 2.28 in 23,006 sekunde po lokalnem času v nekdanji SZ izstrelili v vesolje glavni (bazni) modul orbitalne znanstvene znanstvene postaje Mir, ki je - medtem dopolnjen s šestimi specializiranimi moduli - doslej že 74.300-krat obkrožil Zemljo.
Umrl ameriški arhitekt Charles Luckman
28. 01. 1999 11.43
Na svojem domu v Los Angelesu je v torek umrl ameriški podjetnik in arhitekt Charles Luckman, ki je med drugim zasnoval center za vesoljske polete v Cape Caneveralu na Floridi. Luckman je svojo poklicno pot začel kot prodajalec mila, končal pa kot prestižni arhitekt za visoke gradnje. Revija Time je o njem že pri sedemindvajsetih pisala kot o ''čudežnem dečku podjetništva''. Luckman je zrisal številne nebotičnike v ZDA, med drugim tudi Madison Square Garden v New Yorku in Johnsonov vesoljski center v Houstonu.
Primakov podaljšal polet Mira do leta 2002
23. 01. 1999 10.51
Premier Jevgenij Primakov je podpisal sklep ruske vlade o nadaljevanju del z večnamenskim orbitalnim znanstvenim kompleksom Mir od sredine leta 1999 do leta 2002. Posledice sklepa bodo kratkoročno še najbolj občutili vesoljci iz Rusije in Francije.
Norveška izstrelila meteorološko raketo
22. 01. 1999 08.35
Na raziskovalni postaji Andoeya na severu Norveške so po nekajdnevni preložitvi zaradi slabega vremena danes v smeri proti otočju Spitsbergi uspešno izstrelili štiristopenjsko raketo na tekoče gorivo black brant XXII za raziskovanje polarnega sija.
Povezovanje British Aerospace in Marconija
19. 01. 1999 11.13
Predstavniki British Aerospacea (BA) so danes objavili, da nameravajo za 21,8 milijarde mark kupiti družbo Marconi, obrambni del družbe General Eletric Company. Z nakupom bo BA postalo eno izmed največjih svetovnih podjetij na področju vesoljske tehnologije in letalstva.
Vrnitev ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour
16. 12. 1998 09.24
Po skoraj 11 dneh, 19 urah, 17 minutah in 55 sekundah poleta se je davi ob 4.53 in 29 sekund iz vesolja vrnil ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s šestčlansko ameriško-rusko posadko. Posadka je združila in povezala prva dva modula Mednarodne vesoljske postaje (MVP), v Rusiji izdelano Zarjo in ameriški Unity. Pri nadaljnjih 35 poletih ameriških raketoplanov in osmih ruskih nosilnih raket proton bo treba do leta 2004 utiriti in sestaviti več kot 100 sestavnih delov MVP.
Endeavour se je ločil od vesoljske postaje
14. 12. 1998 08.49
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je nocoj približno ob 21.30 po srednjeevropskem času ločil od Mednarodne vesoljske postaje MVF.
Ameriško-ruska vesoljska posadka zopet v Endeavourju
12. 12. 1998 11.18
Šestčlanska ameriško-ruska vesoljska posadka je davi ob 1.26 po srednjeevropskem času zaprla vrata modula Unity in se preselila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. Tako se je končal obisk prvih dveh modulov Mednarodne vesoljske postaje (MVP), ki je trajal 28 ur in 32 minut. Drevi bo še zadnji vesoljski sprehod.
Zarja in Unity združena
07. 12. 1998 09.32
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour z modulom Unity se je davi združil z Zarjo, prvim modulom Mednarodne vesoljske postaje.
Prihodnje leto še en shuttle na Mir?
26. 11. 1998 08.34
Direktor Ruske vesoljske agencije (RKA) Jurij Koptev je na dolgo napovedovani tiskovni konferenci v sredo v Moskvi potrdil, da Američani in Rusi načrtujejo še en polet ameriškega vesoljskega raketoplana do ruske orbitalne znanstvene postaje Mir.
Miren Hillaryjin 51. rojstni dan
28. 10. 1998 08.21
Prva dama ZDA Hillary Clinton je 51. rojstni dan v ponedeljek proslavila mirno v družbi soproga doma v Beli hiši, so povedali uradni viri. Predsednik Clinton, ki je po napornih celotedenskih mirovnih pogajanjih o Bližnjem vzhodu konec tedna v Kaliforniji zbiral denar za demokratsko kampanjo, za ponedeljek ni imel uradnega programa in si je vzel prost dan, so dodali v Beli hiši. 50. rojstni dan je Hillary Clinton lani praznovala s soarejami v Beli hiši in rojstnem Chicagu. V četrtek naj bi Clintonova skupaj odpotovala v floridski Cape Canaveral na izstrelitev vesoljske ladje Discovery s 77-letnim astronavtom Johnom Glennom na krovu.
Galileo pojasnil nastanek Jupitrovih kolobarjev
19. 09. 1998 09.28
Ameriški astronomi so kot kaže uspeli rešiti uganko o nastanku kolobarjev okoli Jupitra. Opazovanja s pomočjo samodejne vesoljske sonde Galileo, ki kroži okoli Jupitra, so pokazala, da so trije kolobarji, ki jih z Zemlje sicer ne vidimo, nastali iz prahu z Jupitrovih naravnih satelitov. Meteoroidi, ki so zadevali štiri notranje Jupitrove lune, so iz njih dvigali prah, je sporočil Joseph Burns s Kornelijske univerze v ameriški zvezni državi New York. Prah, ki je nastal po udarcih, se je nato zaradi močnega gravitacijskega polja okoli planeta izoblikoval v kolobar.
Zamuda ob prihodu astronavtov
16. 09. 1998 16.12
Huda ruska finančna kriza je vzrok za zamudo načrtovanega prihoda prvih astronavtov nove mednarodne vesoljske postaje. Zamuda bo pol leta ali pa celo več. Predstavnik Ruske vesoljske agencije Sergej Gorbunov pravi, da se bo prva posadka odpravila leta 2000, razlog za to pa so finančne zamude.
Vesoljski sprehod v poškodovanem modulu Spekter
16. 09. 1998 11.21
Ruska kozmonavta Genadij Padalka in Sergej Avdejev, ki že mesec dni bivata na orbitalni znanstveni postaji Mir, sta ponoči izvedla približno 30-minutni vesoljski sprehod v modulu Spekter. Cilj sprehoda, ki se je začel sinoči nekaj minut po 22. uri po srednjeevropskem času, je bil izboljšanje oskrbe Mira z električno energijo. Kaže, da je bil sprehod, ki bi po načrtu moral trajati dve uri in 57 minut, zelo uspešen in se je zato končal predčasno. Vesoljca sta v modulu hitro priključila dva električna kabla sistema za usmerjanje plošč sončnih celic k soncu, tretji kabelski priključek pa sta pritrdila tesneje, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Zenit 2 z 12 ameriškimi sateliti strmoglavil
10. 09. 1998 08.45
Sinoči ob 22.29 po srednjeevropskem času so na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu med 20-minutnim izstrelitvenim oknom izstrelili ukrajinsko nosilno raketo zenit 2, ki pa je kmalu po vzletu strmoglavila.
V četrtek nov polet k Miru
12. 08. 1998 07.38
Na izstrelitveno ploščad kozmodroma Bajkonur so včeraj postavili nosilno raketo sojuz s transportno vesoljsko ladjo Sojuz TM-28. Z ladjo se bodo 13. avgusta ob 11.43 po srednjeevropskem času odpravili na polet k orbitalni znanstveni postaji Mir poveljnik posadke Genadij Padalka, ladijski inženir Sergej Avdejev in vesoljec-raziskovalec JurIj Baturin, so sporočili v tiskovnem uradu Ruske vesoljske agencije RKA.