vesoljske
"Uničevalec" Mira v pripravljenosti
16. 01. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 7. uri po lokalnem času iz montažno-preizkusne zgradbe (MIK) na izstrelitveno ploščad prepeljali nosilno raketo sojuz U s tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5 (izdelek 256), ki jo bodo izstrelili v četrtek. S Progresom M1-5 nameravajo iztiriti rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Likvidatorji Mira opravljali izpit
12. 01. 2001 00.00
V Centru za urjenje kozmonavtov (CPK) Jurij A. Gagarin v Zvezdnem mestu pri Moskvi je danes ves dan potekal zaključni izpit vesoljcev Genadija Padalke in Nikolaja Budarina, ki sta dobila dovoljenje za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir le v primeru, da sta vse najtežje položaje v času vadbenega poleta v simulatorjih vesoljskih plovil uspešno rešila. Kot kaže sta zahteven zaključni izpit opravila uspešno.
Postaja Mir bo zgorela v atmosferi
12. 01. 2001 00.00
Operacijo spuščanja ruske vesoljske postaje Mir iz orbite bodo končali v prvih desetih dneh marca, je sporočil vodja ruske vesoljske agencije Jurij Koptev in dodal, da bodo operacijo začeli sredi februarja. Za spuščanje Mira iz orbite je potrebnih šest popravkov v orbiti, transporter Progres brez posadke, ki ga bodo iz vesoljskega izstrelišča Bajkanur v Kazahstanu izstrelili 18. januarja, pa bo vesoljski postaji priskrbel dovolj pogonskega goriva, da bodo skoraj 140 ton težko postajo lahko varno spustili iz orbite. Večino postaje Mir bo zgorelo v zemeljski atmosferi, ostanki pa naj bi padli v južni Pacifih.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Nov modul za vesoljske turiste
10. 01. 2001 00.00
Mednarodna družba Mircorp, ki so jo ustanovili za poslovno uporabo ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, namerava zdaj zgraditi svojo lastno "majhno vesoljsko postajo" - "svobodno leteči modul", je po današnji navedbi na spletnem mestu MIGnews.com za rusko tiskovno agencijo Itar-Tass izjavil predsednik ruske Raketno-vesoljske korporacije Energija in predsednik sveta direktorjev Mircorp Jurij Semjonov.
Kmalu prvi pristanek na planetoidu
05. 01. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je odobrila pristanek vesoljske sonde NEAR (Near Earth Asteroid Rendezvous) Shoemaker na planetoidu (asteroidu) 433 Eros. Pristanek bo 12. februarja.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Popoln nadzor nad Mirom
28. 12. 2000 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) Valerij Lindin je včeraj zatrdil, da imajo v centru popoln nadzor nad orbitalno postajo Mir. Vesoljski strokovnjaki v CUP menijo, da je skoraj 20-urno prekinitev zveze s postajo povzročila nenadna in nerazumljiva izguba električne energije na Miru. Po ponovni vzpostavitvi zveze s postajo v torek so povedali, da ni potrebe za takojšnje pošiljanje kozmonavtov na postajo ali za pospešeno iztirjanje Mira.
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Izstrelili Ariane 5
20. 12. 2000 00.00
V Gvajanskem vesoljskem središču na izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ob 1.26 in približno 11 sekund po srednjeevropskem času na začetku 43 minut dolgega izstrelitvenega okna uspešno izstrelili težko evropsko nosilno raketo ariane 5, ki je ponesla v vesolje tri vrste tovora: evropski satelit Astra 2D za luksemburško družbo SES, ameriški satelit GE-8 za družbo Americom in japonsko anteno LDREX japonske vesoljske agencije NASDA.
Tri vesoljske obletnice
16. 12. 2000 00.00
Minilo je 35 let od izstrelitve najstarejšega še delujočega ameriškega vesoljskega plovila, 30 let od prvega pristanka vesoljske sonde na drugem planetu in 35 let od prvega zbližanja dveh vesoljskih ladij s posadko v orbiti okoli Zemlje. Zaradi razmeroma okrogle obletnice se je najstarejšega ameriškega vesoljskega plovila, ki še deluje, samodejne vesoljske sonde Pioneer 6, spomnila tudi ameriška vesoljska agencija NASA in z njo že pred dnevi vzpostavila zvezo. Pioneer 6 so v ZDA z nosilno raketo thor-delta E izstrelili 16. decembra 1965 in mu načrtovali šestmesečno delovanje. Sonda obkroži Sonce v 311 dneh. Pioneer 6 ima oddajnik z močjo 7,5 vata in je trenutno od Zemlje oddaljen 133 milijonov kilometrov. Poslali so mu signal, nato pa v Goldstonu v Kaliforniji z anteno premera 70 metrov prestregli odgovor, ki ga je Pioneer 6 oddajal s hitrostjo 16 bitov na sekundo. Sondi niso pošiljali kakšnih drugih ukazov
Endeavour pristal na Cape Canaveralu
12. 12. 2000 00.00
Po 10 dneh, 19 urah in 58 minutah poleta je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi tri minute in pol po polnoči pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s petčlansko ameriško-kanadsko posadko.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
NASA z dokazi vode na Marsu
07. 12. 2000 00.00
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so se dokopali do najpomembnejšega odkritja, ki ga je doslej prineslo raziskovanje rdečega planeta z ameriško samodejno sondo Mars Global Surveyor (MGS). Na novinarski konferenci sta znanstvenika Michael Malin in Ken Edgett, ki se ukvarjata z razlago fotografij sonde MGS, sporočila, da sta našla dokaze, da so v nedavni preteklosti na Marsu obstajali vodni tokovi.
Tanner in Noriega končala sprehod
06. 12. 2000 00.00
Ameriška astronavta Joe Tanner in Carlos Noriega sta davi 58 minut po polnoči zaključila drugega od predvidoma treh vesoljskih sprehodov na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) in se vrnila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. Med sprehodom, ki je trajal šest ur in 37 minut, sta napeljala več podatkovnih in električnih kablov, ki bodo na ameriški del Mednarodne vesoljske postaje prenašali električno energijo dveh novih kril sončnih celic, premestila S-band anteno in opravila več drugih nalog.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Izstrelili delto 2
22. 11. 2000 00.00
V oporišču ameriškega vojaškega letalstva Vandenberg v Kaliforniji so točno ob napovedanem času, to je ob 19.24 po srednjeevropskem času in med samo 22 sekund dolgim izstrelitvenim oknom izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je na pot okoli Zemlje ponesla satelit ameriške vesoljske agencije NASA Earth Observing-1 (EO-1), argentinsko-ameriški satelit SAC-C in švedski nanosatelit Munin.
Rusko javno mnenje o usodi postaje Mir
19. 11. 2000 00.00
Neodvisni ruski center za raziskave javnega mnenja Romir je 2000 polnoletnih Rusov vprašal za mnenje o nadaljnji usodi ponosa ruske kozmonavtike - orbitalne znanstvene postaje Mir. Ne glede na že sprejeto vladno odločitev za potopitev postaje v Tihem oceanu 40,9 odstotka vprašanih ruskih državljanov meni, da bi vlada sredstva za nadaljevanje poleta morala najti, 20,8 odstotka jih domneva, da bi financiranje lahko uresničevali iz proračunskih sredstev, 20,4 odstotka vprašanih misli, da je postaja zastarela in jo je treba potopiti, 17,9 odstotka pa jih na vprašanje ni odgovorilo.
Mir bodo potopili v Tihi ocean
16. 11. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela odločitev, da naj bi 27. ali 28. februarja 2001 14 let staro vesoljsko postajo Mir spusti v Tihi ocean, v bližini avstralske obale. Vesoljska postaja Mir naj bi sicer večinoma zgorela že pri vhodu v atmosfero, ostali ostanki pa naj bi padli v morje.
Progress M1-3 se je ločil od MVP
02. 11. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-3 se je danes, dan pred prihodom prve posadke Mednarodne vesoljske postaje (MVP,) ločila od modula Zvezda in zgorela v ozračju, njeni ostanki pa so padli v Tihi ocean.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Simpozij o razvoju vesoljske industrije
27. 10. 2000 00.00
Pod geslom "Osvajanje vesolja postaja posel" poteka v Washingtonu mednarodni simpozij, ki ga organizira Fond vesolja in Ameriško astronomsko društvo. Direktorji vesoljskih agencij in vodje največjih industrijskih družb iz mnogih držav obravnavajo probleme razvoja svetovne vesoljske industrije, ki danes dosega 100 milijard dolarjev.
Našli denar za postajo Mir
26. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je danes sprejela odločitev, da bo za podporo orbitalni znanstveni postaji Mir in za njeno možno iztirjenje februarja prihodnje leto s pomočjo dveh tovornih vesoljskih ladij vrste progress namenila 750 milijonov rubljev ali približno 27 milijonov dolarjev. To je po koncu seje vlade novinarjem sporočil namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov.
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Gost promet okoli vesoljske postaje Mir
17. 10. 2000 00.00
Po enodnevni preložitvi so davi ob 3.27 po krajevnem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob napovedanem času izstrelili rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz, ki je devet minut kasneje v orbito okoli Zemlje utirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Ladja se bo v soboto samodejno združila z rusko orbitalno postajo Mir. Postaji bo dostavila gorivo, vodo, kisik, hrano in drug tovor potreben za nadaljevanje poleta. Progress M-43 se bo namesto po običajnih dveh dneh s postajo združil šele po štirih dneh poleta, združitev načrtujejo 21. oktobra ob 2.46 po moskovskem času.
Proton-K ponesel v vesolje tri satelite
13. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so strokovnjaki ruske vesoljske agencije RAKA za rusko obrambno ministrstvo ob napovedanem času, to je približno ob 16.13 po srednjeevropskem času, izstrelili težko rusko tristopenjsko nosilno raketo proton-K, ki naj bi za ruski globalni vojaški navigacijski sistem GLONASS utirila tri ruske navigacijske satelite vrste uragan. Uragani bodo dopolnili sistem GLONASS, ki bi praviloma moral vsebovati 24 satelitov. Sistem uporabljajo za usmerjanje vojaških ladij in vojaških letal, pa tudi za določanje položaja objektov na Zemlji s točnostjo do deset metrov. Gre za 11. od 15 načrtovanih izstrelitev protonov letos. Ločitev satelitov od zadnje stopnje pričakujejo ob 20.10 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Združitev Discoveryja z Mednarodno vesoljsko postajo <BR>
12. 10. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je kljub od včeraj okvarjeni glavni telekomunikacijsko-radarski anteni, ki je še niso uspeli popraviti, včeraj ob napovedanem času nekaj sto kilometrov nad Ukrajino uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Do združitve je prišlo v času, ko je bila MVP v območju nadzora ruskih zemeljskih postaj.
Izstrelitev ponovno preložili
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so tretjič doslej preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral davi ob 1.40 po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi tehničnega razloga. Nov poskus izstrelitve bo jutri zjutraj po srednjeevropskem času.
Zamuda lahko ogrozi polet Sojuza
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so kljub napovedi močnega vetra zunanji rezervoar za gorivo vesoljskega raketoplana Discovery danes začeli polniti s tekočim kisikom in tekočim vodikom. Raketoplan nameravajo izstrelili nocoj ob 1.40 po srednjeevropskem času.