vojno
V Italiji se je začel proces "fojbe"
26. 09. 2000 00.00
Po več preložitvah se je včeraj v Rimu začel proces proti hrvaškemu državljanu Oskarju Piškuliću, edinemu izmed treh preživelih, obtoženih za poboj Italijanov med drugo svetovno vojno v kraških jamah v Istri in v okolici Trsta, imenovanih fojbe. Piškuliću bodo zaradi bolezni sodili v odsotnosti, je povedal njegov odvetnik Livio Bernot.
Ruska duma kritizira brutalnost v Čečeniji
21. 09. 2000 00.00
Ruska duma je danes zaradi kršitev človekovih pravic kritizirala obe strani vpleteni v čečensko vojno. Glavni krivci za kršitve v tej kavkaški republiki so "mednarodni teroristi in njihovi domači somišljeniki," je dejal poročevalec Aleksander Tkačov pred poslanci v Moskvi. Toda tudi ruska armada in policija sta dopustili kršenje človekovih pravic, je po poročanju ruske tiskovne agencija Interfax dejal Tkačov.
Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.
V Auschwitzu znova odprli sinagogo
12. 09. 2000 00.00
V bližini nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau so danes znova odprli sinagogo Čevra Lomdej Miznajot. Otvoritve se je udeležilo več kot 400 preživelih taboriščnikov in drugih uglednih gostov. Kot je povedal glavni direktor sklada Judovskega centra iz Auschwitza Daniel Eisenstadt, otvoritev sinagoge predstavlja moč življenja na kraju, kjer je bilo vse preveč mrtvih.
Protestni večer Primorske v Kopru
12. 09. 2000 00.00
Zveza za Primorsko je včeraj organizirala protestni večer Primorske. Govorniki, primorski poslanci v DZ, predstavniki političnih strank, gospodarstva in akterji ustanavljanja Univerze na Primorskem so predstavili stališča do avnojskih sklepov in drugih razvojnih projektov, pomembnih za Primorsko, ki v zadnjem času niso prejeli politične podpore v DZ ali vladi. Sprejeli so izjavo o Primorski, v kateri so zapisali, da so avnojski sklepi za Primorsko usodnega pomena in so temelj državnosti in samostojnosti Slovenije in da ne pristajajo na dogovarjanje ali preverjanje o ustavnosti konstitutivnih aktov RS, nastalih med 2. svetovno vojno ali po njej. Izpostavili so tudi nujnost ustanavljanja Univerze na Primorskem, gradnje drugega železniškega tira Koper-Divača in nadaljnje gradnje avtocestne povezave do Kopra.
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
11. 09. 2000 00.00
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
Jagger nepričakovano na Beneškem festivalu
08. 09. 2000 00.00
Pevec skupine Rolling Stones Mick Jagger je razburkal vodo po beneških kanalih, ko se je nepričakovano pojavil na Beneškem filmskem festivalu. Mick je v Benetke prišel nenapovedano in ne kot zvezdnik, temveč kot ljubitelj filma.
Avstrijski pohod ob slovenski meji
02. 09. 2000 00.00
Po napornih usklajevanjih o proračunu in sporu zaradi pooblaščenca avstrijske vlade za širitev EU Erharda Buseka so se člani avstrijske vlade danes odpravili na panoramski pohod na jugu avstrijske Štajerske tik ob slovenski meji. Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je ob tej priložnosti kritiziral najnovejše izjave slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je avnojske sklepe označil za državnopravni temelj slovenske države. Schüssel je ob tem dejal, da "ni nikoli prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije." Avstrijski kancler je zatrdil, da je zgodovino sicer treba poznati, predvsem pa je treba kaj storiti za boljšo prihodnost. Zavzel se je za medsebojno razumevanje in ob tem izjavil: "Hočemo biti prijatelji. Pogovor med sosedi in prijatelji bi moral biti mogoč".
Cene nafte se niso umirile
01. 09. 2000 00.00
Včeraj smo poročali, da se lahko nafta podraži do 10 tolarjev, model oblikovanja cen pa kaže na do pet tolarski skok cen bencinov. Razmere na svetovnem trgu se ne umirjajo in, če upoštevamo krepitev dolarja, je tak scenarij zelo verjeten.
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00
Večina sprtih podpisala mirovni sporazum
29. 08. 2000 00.00
Predsednik Burundija Pierre Buyoya in predstavniki 14 od skupno 19 strank so sinoči v tanzanijskem mestu Aruša v navzočnosti ameriškega predsednika Billa Clintona in posrednika na pogajanjih, nekdanjega predsednika Južnoafriške republike Nelsona Mandele, podpisali mirovni sporazum. Slovesnosti se niso udeležili predstavniki petih od skupno desetih tutsijskih strank, ki so pred tem sporočili, da sporazuma ne bodo podpisali.
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.
Aretirali osumljenca vojnih zločinov
29. 08. 2000 00.00
Posebne enote policije Federacije Bosne in Hercegovine so včeraj v Kiseljaku severozahodno od Sarajeva aretirale bosanskega Hrvata Dominika Ilijaševića, obtoženega vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom med vojno v BiH (1992
Bono v Sarajevu
28. 08. 2000 00.00
Pevec irske skupine U2 Bono Vox se je prejšnji teden mudil v Sarajevu, kjer je na tamkajšnjem 6. mednarodnem filmskem festivalu predstavil film Wima Wendersa Hotel za milijon dolarjev (The million dollar hotel). Bono je za film, v katerem glavni vlogi igrata Mel Gibson in Milla Jovovich, napisal glasbo, sodeloval pa je tudi pri scenariju filma. Na letošnjem sarajevskem filmskem festivalu je bilo na sporedu 115 filmov iz 35 držav, med njimi Lepota po ameriško in Animal factory v režiji Steva Buscemija. Bono je v Sarajevu, kjer sta ga spremljali soproga in hčerki, že drugič. Prvič je prestolnico BiH obiskal v okviru svetovne turneje v letih 1997 in 1998. Bono je v Sarajevu znan predvsem po tem, da je obsodil nasilje srbskih sil nad prebivalstvom BiH med vojno med letoma 1992 in 1995.
Clinton prispel v Tanzanijo
28. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes prispel v mesto Aruša v
Začetek judovskega festivala
28. 08. 2000 00.00
V Budimpešti se je včeraj začel judovski festival, ki bo letos prvič potekal še v petih madžarskih mestih. S koncerti, filmi, gledališkimi predstavami in razstavami bodo v tednu dni predstavili judovsko kulturo na Madžarskem. V tej državi je pred holokavstom živelo največ Judov v srednji Evropi.
Kučan na sejmu v Gornji Radgoni
26. 08. 2000 00.00
Po ogledu kmetijsko-živilskega sejma je predsednik Kučan v Gornji Radgoni pripravil novinarsko konferenco, na kateri je spregovoril o sejmu in slovenskem kmetijstvu, odgovarjal pa tudi na vprašanja o Avnojskih sklepih in odnosih s Hrvaško. Radgonski sejem vidi predvsem v funkciji informacijsko-izobraževalnega središča, ki omogoča izmenjavo znanj, ki jih sodobna poljedelska in predelovalna stroka ima in ki lahko koristi slovenskemu kmetijstvu, da bi lažje zmoglo skok v prostor Evropske unije. Prepričan je, da bo slovensko kmetijstvo sposobno zdržati konkurenco v EU, vprašanje pa je, če je državna politika, in to ne samo kmetijska, dovolj pripravljena na to visoko postavljeno zahtevo.
DR Kongo razveljavil mirovni sporazum
25. 08. 2000 00.00
Vlada Demokratične republike Kongo je uradno zavrnila mirovni sporazum iz Lusake, ki so ga sprte strani podpisale prejšnje leto, da bi končale krvavo vojno v drugi največji afriški državi. S to potezo je vlada v Kinšasi mirovnemu procesu v nekdanjem Zairu zadala nov hud udarec.
Armenija vrnila Nemčiji 11.000 knjig
25. 08. 2000 00.00
Po 55 letih so iz Armenije v Bremen prepeljali 11.000 knjig, del dragocene zbirke približno 100.000 knjig, ki so jih med drugo svetovno vojno skrili v nekem rudniku v bližini Bernburga, da bi jih zaščitili pred uničenjem. V zbirki so tudi dragocene in redke naravoslovne knjige ter rokopisi iz 17., 18. in 19. stoletja. Po vojni jih je zasegla rdeča armada in odnesla v Sovjetsko zvezo, kjer so se porazgubile v različnih republikah. Predstavniki nemških knjižnic so si za vrnitev knjig prizadevali več let, upanje za izročitev knjig pa so dobili, ko je Armenija leta 1997 Nemčiji vrnila 600 nemških rokopisov.
Barak napoveduje sprejem ustave
20. 08. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je v današnjem pogovoru za izraelski radio napovedal sprejem ustave ter reformo šolstva in služenja vojaškega roka. Po Barakovih besedah mora Izrael sprejeti ustavo v enem letu, če želi ostati demokratična družba, ki spoštuje tradicijo. Izrael namreč nima ustave, temveč le temeljno zakonodajo. Verske organizacije menijo, da ustavno podlago države predstavlja judovska knjiga Tora.
Zasegli ukradeno Picassovo sliko
19. 08. 2000 00.00
Turška policija je pred dnevi zasegla že tretjo Picassovo sliko, ki so jo med zalivsko vojno iz vladarske palače v Kuvajtu verjetno ukradli iraški vojaki, je pred dnevi poročala turška agencija Anatolija.
Z dna Atlantika dvignili podmornico
12. 08. 2000 00.00
Blizu obale Severne Karoline so z dna Atlantika dvignili eno najstarejših podmornic, staro kar 136 let, ki so jo uporabljali med ameriško državljansko vojno.
Hannovrski princ ostal brez gradov
10. 08. 2000 00.00
Hannovrski princ Ernst-August, soprog monaške princese Caroline, je ostal brez dveh gradov in približno 10.000 hektarjev zemljišč in gozdov v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt na območju nekdanje Vzhodne Nemčije, ki so bili pred drugo svetovno vojno v lasti njegovega dedka.
Spomin na žrtve jedrske bombe
09. 08. 2000 00.00
V japonskem Nagasakiju se je danes zbralo približno 30.000 ljudi, ki so se v tišini spomnili žrtev jedrske bombe, ki je na današnji dan pred 55 leti eksplodirala nad mestom. V napadu, ki so ga ZDA izvedle 9. avgusta 1945, tri dni zatem, ko je prva jedrska bomba do tal porušila Hirošimo, je umrlo več kot 70.000 prebivalcev Nagasakija. Župan Nagasakija Išo Ito je v deklaraciji za mir pozval svojo državo, naj prizna napake, ki jih je zagrešila med drugo svetovno vojno, ter naj svoje delovanje usmeri v preprečitev nove uporabe jedrske bombe. Vse jedrske države pa je pozval, naj začno pogajanja o prepovedi jedrskega orožja.
Aretirali nekdanjega ministra Delimustafića
06. 08. 2000 08.54
Nekdanjega notranjega ministra BiH Alija Delimustafića, solastnika banke, v kateri je ameriška vlada izgubila 900.000 ameriških dolarjev, so včeraj aretirali v njegovem uvozno-izvoznem podjetju, je danes sporočila policija. Predstavnik policije ZN v BiH Douglas Coffman je povedal, da je bosanska vlada za vzrok aretacije navedla organiziran kriminal.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 13.29
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Štirinajst mrtvih na jugu Filipinov
05. 08. 2000 11.28
V včerajšnjem napadu domnevnih islamskih upornikov na skupino študentov na jugu Filipinov je bilo ubitih najmanj 14 ljudi, dva pa sta bila ranjena. Vojaški viri še navajajo, da naj bi sinoči neznano število oboroženih oseb oropalo skupino študentov in takoj nato začelo nanje streljati. Po mnenju predstavnikov filipinske vojske naj bi bila pokol v provinci Nord Cotabato bila odgovorna ''Moro-Islamska osvobodilna fronta'' (MILF). Napad na skupino študentov naj bi bil del svete vojne (Džihada) fronte MILF proti filipinski vladi. MILF sestavlja kakih 15.000 pripadnikov, ki že več kot 20 let vodijo krvavo gverilsko vojno za samostojno islamsko državo na jugu Filipinov.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 00.00
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.
Spomenik umrlim ruskim padalcem
03. 08. 2000 10.45
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v mestu Pskov na severozahodu Rusije slovesno odkril spomenik 84 ruskim padalcem, ki so jih uporniki 1. marca lani ubili iz zasede na jugu Čečenije. Ruski predstavniki so takrat sprva zanikali, kasneje pa priznali, da je v napadu padlo 84 padalcev, preživelo pa samo šest.