vojno
Milošević se je vrnil v zapor
14. 04. 2001 00.00
Zdravniški konzilij beograjske vojno medicinske akademije je včeraj ugotovil, da nekdanji predsednik Milošević nima težav s srcem. Ker ni razlogov, da bi ostal v bolnišnici, je bil Milošević popoldne iz bolnišnice že premeščen v Centralni zapor.
Powell svari skrajneže
13. 04. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je izrazil zaskrbljenost zaradi dejavnosti albanskih skrajnežev v Makedoniji in na jugu Srbije. Poudaril je, da se mora nasilje skrajnežev na Kosovu in drugje končati. Powell se je v makedonski prestolnici sestal s civilnim upraviteljem ZN na Kosovu Hansom Haekkerupom in političnimi voditelji kosovskih Albancev. Slednje je pozval, naj skrajneže obsodijo in osamijo.
Izraelski napad na Gazo
10. 04. 2001 00.00
Palestinsko vodstvo je zaradi zadnjih izraelskih raketnih napadov na palestinske vojaške cilje v Gazi znova odpovedalo za nocoj napovedani sestanek z izraelskimi varnostnimi predstavniki o ustavitvi nasilja na Bližnjem vzhodu. Vodstvo Palestincev je menilo, da zadnji napadi pomenijo vojno, zaradi katere bi morala mednarodna skupnost za ščititi palestinsko ljudstvo.
Schröder poziva k dialogu
10. 04. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder, ki se v St. Peterburgu udeležuje dvodnevnega rusko-nemškega srečanja, je Rusijo in ZDA pozval k dialogu o ameriškem protiraketnem ščitu, ki mu Moskva odločno nasprotuje. Po Schröderjevem mnenju bi bilo smiselno, da bi se Rusi in Američani pogovorili o tem vprašanju, tako kot se je z Washingtonom že pogovorila Evropa.
Rusko-nemško srečanje na vrhu
09. 04. 2001 00.00
V St. Peterburgu se je začelo dvodnevno rusko-nemško srečanje. Na posvetu se je zbralo več kot 130 predstavnikov nemške in ruske politike, gospodarstva, znanosti in kulture.
Črna gora kmalu z lastno vojsko
08. 04. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na predvolilnem zborovanju svoje koalicije Zmaga Črne gore v Nikšiću pojasnil, da želi imeti Črna gora lastno vojsko in obrambno ministrstvo, da bi njeni državljani lahko služili vojsko v svoji domovini, in ne zato, da bi s kom začela vojno. ''Mladina nikoli več ne bo sodelovala v tujih vojnah in tujih vojskah'', je dejal 195144ukanović. Vojaški rok naj bi trajal šest mesecev, vojaki pa bi ga služili v rojstnem kraju. Gre še za zadnje osamosvojitveno dejanje črnogorskih oblasti pred za najverjetneje jeseni napovedanim referendumom o neodvisnosti.
Nesreča med preiskavo v Vietnamu
08. 04. 2001 00.00
V nesreči vietnamskega vojaškega helikopterja, ki je strmoglavil v osrednjem Vietnamu, je življenje izgubilo sedem ameriških marincev in devet vietnamskih civilistov. Marinci so raziskovali izginotje ameriških vojakov med vietnamsko vojno in poskušali najti njihove posmrtne ostanke.
Haag uspešno izročil obtožnico
06. 04. 2001 00.00
Sekretar haaškega sodišča Hans Holthuis se je danes v Beogradu sestal z jugoslovanskim pravosodnim ministrom Momčilom Grubačom, kateremu je uradno predal obtožnico in nalog za aretacijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je obtožen zločinov med kosovsko vojno. Kot je Holthuis povedal po srečanju z Grubačem, mu je slednji zagotovil, da bodo dokumente izročili Miloševiću osebno.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Castro svari pred novo hladno vojno
02. 04. 2001 00.00
Ob odprtju 105. dnevov Medparlamentarne unije v Havani je kubanski predsednik Fidel Castro posvaril pred novo hladno vojno. V slavnostnem govoru je Castro dejal, da oboroževalna tekma onemogoča prostovoljno razorožitev velikih držav. Castro je kritiziral ZDA, ker so napovedale, da ne bodo uresničile Kjotskega protokola o zmanjševanju emisij okolju škodljivih plinov in zaradi načrtov Washingtona o graditvi nacionalnega protiraketnega sistema.
Zagreb v celoti sodeluje s Haagom
02. 04. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je danes potrdil, da bo hrvaška vlada haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila vse dokumente, ki se nanašajo na konkretne vojne zločine, storjene na ozemlju Hrvaške. "Samo z ugotavljanjem resnice in dejstev bomo najlažje obranili domovinsko vojno in ločili njeno bistvo od njenih redkih stranskih pojavov," je dejal Račan.
Aretacija Anića
31. 03. 2001 00.00
Hrvaška policija je v Splitu aretirala bosanskega Hrvata Miroslava Anića, ki ga je mednarodno sodišče za zločine storjene na tleh nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov med vojno v BiH med leti 1992 in 1995. Splitsko sodišče je za 30-letnega Anića že odredilo zapor. Policija pa z drugimi podrobnostmi ni postregla.
Carla Del Ponte v Prištini
29. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je po obisku v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji odpotovala še na Kosovo. Po prihodu v Prištino se je sestala z vodjo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Hansom Haekkerupom, ki jo je seznanil z najnovejšimi dogodki. Del Pontejeva naj bi se s Haekkerupom dogovarjala tudi o sodelovanju med UNMIK in haaškim sodiščem ter o preiskavah vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni med vojno na Kosovu.
Razmere v Makedoniji se umirjajo
28. 03. 2001 00.00
V Makedoniji sta se mudila visoki predstavnik Unije Javier Solana in generalni sekretar Nata George Robertson. Predsedniku Trajkovskemu sta obljubila pomoč v boju proti albanskim skrajnežem. Robertson pa je oborožene Albance označil za teroriste, ki želijo zanetiti novo vojno na Balkanu. Tako je povedal: »
Del Pontejeva z novimi obtožnicami
26. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, je danes v Sarajevu napovedala izročitev novih obtožnic za vojne zločine proti Srbom, pa tudi Muslimanom in drugim domnevnim zločincem. Del Pontejeva je po srečanju s predsednikom Federacije BiH Karlom Filipovićem dejala, da je prvič doživela tako odprto podporo haaškemu sodišču. "Zdaj čakam na konkretne rezultate in prepričana sem, da bodo prišli," je dejala.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
V Beogradu prijeli Dimitrija Stakića
23. 03. 2001 00.00
V Beogradu naj bi danes prijeli bosanskega Srba Dimitrija Stakića, ki ga je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, je poročal beograjski radio B-92. Stakić je bil med vojno v Bosni in Hercegovini župan Prijedorja, bil pa naj bi tudi eden od voditeljev zloglasnih taborišč v Karatermu in Omarski, ki so jih žrtve in očividci primerjali s koncentracijskimi taborišči. Po poročanju radia naj bi Stakića aretirali že dopoldne, ko je v šolo pospremil svojega sina.
Jugoslovani v Zagrebu
20. 03. 2001 00.00
Približno 400 jugoslovanskih gospodarstvenikov je danes prispelo na obisk v Zagreb, kjer bodo s predstavniki hrvaških podjetji in Hrvaške gospodarske zbornice (HGK) govorili o gospodarskem sodelovanju med državama. Obisk sta pripravili Jugoslovanska gospodarska zbornica in HGK, ki sta že konec lanskega leta pripravili podoben obisk hrvaških gospodarstvenikov v Beogradu.
Ozemlje v zameno za mir
20. 03. 2001 00.00
Izraelski premier Ariel Šaron se je v ponedeljek v Washingtonu srečal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom, svetovalko za nacionalno varnost Condoleezzo Rice in direktorjem CIA Georgem Tenetom, v torek pa ga bo sprejel predsednik George Bush. Šaron bo v sredo obiskal še New York, kjer se bo pogovarjal z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom in predstavniki judovskih organizacij v mestu. Glavni namen Šaronovega obiska v ZDA je pridobivanje ameriške podpore za njegov pristop k reševanju izraelsko-palestinskega spora in prepričevanje ameriške administracije, da bi pritisnila na Palestince, naj ustavijo nasilje.
Začetek sojenja v Haagu
19. 03. 2001 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je začelo sojenje trem bosanskim Srbom. Duško Sikirica, Damir Dosen in Dragan Kolundžija so obtoženi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992 v koncentracijskem taborišču pri Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Fotografije o slovenski vojni
19. 03. 2001 00.00
V Gradcu je v teh dneh na ogled razstava dokumentarnih fotografij novinarja slovenskega dnevnika Večer Borisa Jaušovca z naslovom Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono.
Nadaljevanje spopadov
17. 03. 2001 00.00
Štirje tanki vrste Leopard in 150 nemških vojakov imajo nalogo zaščititi oporišče nemškega kontingenta sil Kfor v okolici Tetova. Obenem so premestili 1200 nemških vojakov Kforja iz vojašnice Erebino v Tetovu, ki so jo v petek napadli albanski uporniki. V spopadih je bilo doslej ranjenih pet ljudi, makedonski mediji pa so dogajanje v državi že označili za vojno. Albanski skrajneži so javno pozvali k orožju in še naprej zadržujejo položaje v hribih nad Tetovom. V mošejah molijo k miru, avtobusna postaja v Tetovu pa je polna beguncev.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
Dnevnik Ane Frank prvič v celoti
16. 03. 2001 00.00
Dnevnik Ane Frank je sedaj prvič objavljen tudi v celoti. Vsebuje tudi pet doslej še neobjavljenih strani originalnega dnevnika judovske deklice, ki se je skupaj z družino med drugo svetovno vojno skrivala v Amsterdamu, a so jih potem nacisti odkrili in poslali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je Ana umrla. Preživel je le njen oče Otto, ki je v svoji oporoki nizozemski vladi prepustil objavo Aninega dnevnika. Iz dnevnika je izločil le pet strani, ki so bili zanj preveč osebne in boleče. Pred svojo smrtjo leta 1980 je te manjkajoče strani poveril svojemu prijatelju Cornelisu Suijku, ki pa jih je potem ponudil na dražbi.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
Kritika zapore Zahodnega brega in Gaze
12. 03. 2001 00.00
Popolna zapora Ramale in drugih mest na Zahodnem bregu, ki jo je včeraj ukazal izraelski premier Ariel Šaron, je danes v Izraelu naletela na kritiko. Ministri laburistične stranke so izrazili nezadovoljstvo, saj je Šaron ukazal okrepitev blokad, ne da bi se prej o tem posvetoval z zunanjim ministrom Šimonom Peresom, ki sicer temu ukrepu močno nasprotuje. Šaron je napovedal, da bodo takšni ukrepi doleteli vse palestinske skupnosti, iz katerih teroristi organizirajo svoje napade, drugod pa bo izraelska vojska odstranila del blokad in s tem olajšala prehode palestinskih delavcev in promet blaga.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Obtožnica proti šestim bosanskim Hrvatom
09. 03. 2001 00.00
Državno tožilstvo v Sarajevu je danes vložilo obtožnico proti šestim bosanskim Hrvatom zaradi vpletenosti v atentat, v katerem je marca 1999 izgubil življenje namestnik notranjega ministra Federacije BiH Jozo Leutar. Obtoženi Ivan Andabak, Dominik Ilijašević, Zoran Bašić, Željko Čosić, Jadranko Bajkuša in Mario Miličević naj bi sodelovali pri umoru Leutarja, kateremu naj bi v avto podtaknili bombo.
Nova veleposlanika ZDA v ZN in Veliki Britaniji
07. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je uradno nominiral upokojenega diplomata Johna Negroponteja na položaj veleposlanika ZDA v ZN. "John Negroponte bo med najpomembnejšimi člani zunanjepolitične ekipe v moji administraciji, pri čemer si bo prizadeval za uresničitev naše vizije ZN kot organizacije, ki se je sposobna soočati z izzivi 21. stoletja in obenem služiti interesom držav članic," je v izjavi zapisal Bush ter obenem obljubil, da bo njegova administracija pri izgradnji trdnih odnosov z ZN tesno sodelovala s kongresom. John Negroponte bo na položaju veleposlanika ZDA v ZN nasledil Richarda Holbrooka, ki se je sicer že pred časom umaknil s položaja.
Dini zavrača vpletenost v afero Telekom Srbija
28. 02. 2001 00.00
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je danes v parlamentu zavrnil vse obtožbe o vpletenosti italijanske vlade in njegovega ministrstva v nakup delnic Telekoma Srbija leta 1997. Za nakup delnic Telekoma Srbije s strani Telecom Italia naj bi bile po pisanju italijanskih časopisov izplačane ogromne podkupnine. Govori se o nekaj milijonih dolarjev, ki naj bi jih prejeli italijanski sodelavci v projektu, preiskava o nakupu polovice delnic Telekoma Srbije pa poteka tako v Beogradu kot v Italiji.