vojno
Papež pozval k enotnosti
25. 06. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Ukrajini, ki ga opazovalci zaradi nasprotovanja pravoslavne cerkve označujejo kot neuspeh, znova pozval k enotnosti krščanskih cerkva. "Kristjani bi morali v tretjem tisočletju nastopiti kot eno srce in ena duša", je v ukrajinski prestolnici Kijev poudaril 81-letni Sveti oče.
Poziv k odpravi smrtne kazni
22. 06. 2001 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je ob robu prvega svetovnega kongresa o odpravi smrtne kazni, ki se danes končuje v Strasbourgu, pozvala ameriškega predsednika Georgea Busha, naj v svoji državi odpravi smrtno kazen, četudi jo večina Američanov podpira. "Politika dela velikega to, da zna prepričati ljudi, naj stopijo iz svoje kože," je še dejala Fontainova.
Neredi v Banja Luki
18. 06. 2001 00.00
V Banja Luki so položili temeljni kamen za izgradnjo mošeje. Policija je prizorišče močno zastražila že več ur pred slovesnostjo, ki naj bi se začela ob 11.30 po lokalnem času. Okoli poldneva pa so že uporabili solzivec in vodne topove, saj se je okoli tisoč protestnikov skušalo prebiti skozi zaščitni kordon. Protestniki so metali kamenje, steklenice in opremo bližnjih gostiln, na cesto pa so privlekli tudi več kontejnerjev. Policija je skušala s pozivi preprečiti nasilje, dogajanje pa je posnela tudi z video sistemi. Poškodovanih naj bi bilo okoli 15 policistov.
Deset let pozneje
18. 06. 2001 00.00
Pred okroglo mizo ob 10. obletnici osamosvojitve Slovenije in Hrvaške z naslovom Deset let pozneje, ki sta jo v Zagrebu pripravili društvi slovensko-hrvaškega in hrvaško- slovenskega prijateljstva, so se na kratko srečali slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za evropske zadeve Igor Bavčar ter hrvaški predsednik Stipe Mesić. Kot je po pogovoru povedal predsednik Mesić, so govorili o splošnem tempu približevanja EU, pa tudi o temah nedavnega vrha ruskega in ameriškega predsednika v Sloveniji. Minister Rupel je dodal, da sta s hrvaškim predsednikom govorila tudi o dobrih odnosih med državama, medtem ko ga je minister Bavčar seznanil z vrhom EU v Goeteborgu.
Levstiku 12 let zapora
15. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vinka Levstika, obdolženega umora dveh partizanov med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Za oba umora mu je izreklo kazen 12 let zapora, predlogu tožilca za odreditev pripora iz razloga begosumnosti pa ni ugodilo. Levstik, ki ga na izrek sodbe zaradi zdravstvenih težav ni bilo, bo tako do pravnomočnosti sodbe, ki bo v primeru pritožbe, ki jo je obramba že napovedala, ostal na prostosti do sodbe višjega sodišča.
Talibani izvedli eksekucijo na meji
15. 06. 2001 00.00
Afganistanski Talibani, ki nadzorujejo veliko večino z vojno uničenega Afganistana, so po poročanju ruske vojske na meji s Tadžikistanom izvedli eksekucijo osmih ljudi. Žrtve so Talibani pripeljali do enega izmed mejnih prehodov 200 kilometrov južno od Dušanbeja, tadžikistanske prestolnice, jih postavili v vrsto in jih ustrelili.
Hirschev sklad nakazal sredstva
13. 06. 2001 00.00
Rdečemu križu Slovenije je nemški Hirschev sklad s polletno zamudo nakazal preostala sredstva za izplačilo odškodnin še zadnjim 1021 slovenskim upravičencem - taboriščnikom v koncentracijskih taboriščih, političnim zapornikom, ukradenim otrokom in Judom, ki so bili še živi 1. januarja 1997. RK je odškodnine v višini 1000 nemških mark v obliki enkratne humanitarne pomoči začel izplačevati prejšnji teden, je povedal generalni sekretar RKS Mirko Jelenič, prvih 2000 upravičencev pa je odškodnino sicer prejelo že lani.
V grobišču tudi slovenski fotoreporter
12. 06. 2001 00.00
Bosanski preiskovalci so iz množičnega grobišča na vzhodu BiH včeraj izkopali 80 trupel. Gre za posmrtne ostanke bosanskih Muslimanov, ki so bili umorjeni v mestu Foča, ki so ga med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 nadzirali Srbi, je povedal vodja sarajevske komisije za pogrešane Amor Masović. Iskanje množičnega grobišča se je začelo na podlagi anonimnega sporočila, v katerem je tudi namig, da naj bi bil med žrtvami tudi slovenski novinar Alojz Krivograd. Fotoreporter Krivograd, imenovan Futi, je doslej veljal za pogrešanega.
Ponovno povezava med Zagrebom in Sarajevom
10. 06. 2001 00.00
Iz zagrebške glavne železniške postaje je danes prvič po desetih letih odpeljal vlak proti Sarajevu. Železniško povezavo med Zagrebom in Sarajevom so ukinili med vojno v BiH, ko je bila proga tudi močno poškodovana. Iz Zagreba je vlak krenil ob 9. uri, v Sarajevu pa ga pričakujejo ob 18.35. Prav tako je iz Sarajeva ob 8. uri krenil vlak v nasprotni smeri. Vlak bo vozil enkrat dnevno, zaenkrat pa bo kompozicija sprejela 200 potnikov.
Spominska slovesnost na Podljubelju
09. 06. 2001 00.00
V spomin na 56. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča na Podljubelju, podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen, je bila danes spominska slovesnost, posvečena vsem žrtvam druge svetovne vojne. Na prostoru edinega tovrstnega taborišča na slovenskih tleh so se zbrali taboriščniki koncentracijskih taborišč, interniranci, nekdanji politični zaporniki ter druge žrtve nacifašizma in njihovi bližnji, nekateri celo iz Francije, Avstrije in Italije. Slavnostni govornik na prireditvi, ki sta jo obogateno s kulturnim programom pripravila občina Tržič in koordinacijski odbor žrtev nacifašističnega nasilja pri Zvezi združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, je bil minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Solana o mirovnem načrtu
09. 06. 2001 00.00
Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je v Skopju, kjer bo makedonske politične voditelje skušal prepričati, naj podprejo mirovni načrt predsednika Trajkovskega. Načrt predvideva modernizacijo makedonskih varnostnih sil, ukrepe za razorožitev upornikov in pospešitev političnih reform, s katerimi bi se približali zahtevam Albancev. Solana se je na letališču srečal z veleposlaniki evropskih držav v Makedoniji, nato pa se je sestal s Trajkovskim.
Vohunsko letalo bodo prepeljali Rusi
09. 06. 2001 00.00
Na mednarodnem natečaju za prevoz ameriškega vohunskega letala vrste ER-3 iz Kitajske v ZDA je zmagala ruska letalska družba Paljot, so danes sporočili v Moskvi. Ameriško vohunsko letalo je od 1. aprila na kitajskem otoku Hainan, kjer je zasilno pristalo po trčenju s kitajskim lovcem. Na natečaju, ki ga je razpisalo ameriško vojno letalstvo, je sodelovalo več svetovno znanih letalskih družb, vendar so se Američani na koncu odločili za rusko letalsko družbo. Kot je povedal vodja družbe Paljot, bodo ameriško letalo prepeljali z ruskim transportnim letalom vrste antonov-124 Ruslan, ki zmore edino na svetu prepeljati tako težak tovor, kot so tanki ali vojaška letala.
Vojno stanje ni rešitev
07. 06. 2001 00.00
Makedonska policija je danes aretirala dva moška makedonske narodnosti, ki sta osumljena streljanja na urad predsednika Borisa Trajkovskega. Po navedbah policije naj bi eden od osumljencev streljal na poslopje predsednikovega urada, njegov spremljevalec pa naj bi bil - po nepreverjenih podatkih - pripadnik posebnih enot policije. Na predsedniški urad so včeraj streljali dvakrat, ravno ko se je Trajkovski pogovarjal s predsednikom socialdemokratske stranke SDSM Brankom Crvenkovskim. Osumljenec naj bi na predsednikov urad streljal iz ogorčenja nad zadnjimi napadi albanskih skrajnežev na makedonsko vojsko.
Priprli Abdića
07. 06. 2001 00.00
Po odločitvi okrožnega sodišča na Reki so priprli nekdanjega člana predsedstva BiH Fikreta Abdića, ki ga obtožnica bremeni vojnih zločinov proti civilistom in vojnim ujetnikom med vojno v BiH. Obtožnico proti Abdiću je sodišče v Bihaću vložilo že leta 1995. Le-ta ga bremeni za dejanja povezana s poboji prek 400 civilistov na območju Bihaća, Cazina, Bužima in Velike Kladuše na zahodu BiH v letih 1993 in 1994.
Zbornik o pripravah na osamosvojitveno vojno
07. 06. 2001 00.00
Na slovesnosti ob 10. obletnici vojne za Slovenijo so danes na obrambnem ministrstvu (MORS) predstavili tretjo številko Zbornika vojaške zgodovine in odprli razstavo fotografij Osamosvojitev Slovenije 1991. Zbornik je pripravil Center za vojaško-zgodovinsko dejavnost v Slovenski vojski, v njem pa so zbrani prispevki tedanjih akterjev o pripravah na osamosvojitveno vojno spomladi 1991. Kot je ob tej priložnosti dejal državni sekretar na MORS Milan Jazbec, se ne sme pozabiti teh zgodovinskih dogodkov, saj so pomembni za identiteto naroda in omogočajo graditev na že doseženem.
Tobačna prodala manj cigaret
07. 06. 2001 00.00
Tobačna Ljubljana je v letošnjih prvih štirih mesecih prodala 3,12 milijarde cigaret, kar je 20 odstotkov manj od načrtovanega. S sedeža podjetja so sporočili, da je bila v tem obdobju prodaja doma stabilna ter da so prodali 988 milijonov cigaret oz. 99 odstotkov načrtovane količine. Precejšnji padec prodaje so zabeležili v Makedoniji in ostalih republikah nekdanje Jugoslavije, na slabšo prodajo pa naj bi močno vplivale zaostrene politične razmere na Balkanu in vojno žarišče v Makedoniji. Kot navajajo, bodo zaradi nižje prodaje primorani sprejeti ustrezne ukrepe o notranjem prestrukturiranju in zmanjševanju stroškov.
Prenova mostu v Mostarju
07. 06. 2001 00.00
S finančnimi sredstvi Organizacije ZN za znanost, izobraževanje in kulturo (Unesco), Svetovne banke, Italije in Turčije je danes turško gradbeno podjetje začelo rekonstrukcijo zgodovinskega mostu čez Neretvo v Mostarju. Stari most, ki so ga zgradili leta 1566 pod turško oblastjo, so med vojno v BiH (1992-1995) uničili Hrvati. Nekdanji most je bil kot svetovna kulturna dediščina pod Unescovim spomeniškim varstvom. Gradbeno podjetje bo najprej rekonstruiralo temelje in nato 27 metrov dolg lok mostu.
Direktor CIE miri Bližnji vzhod
07. 06. 2001 00.00
Na množičnih demonstracijah je preteklo noč v Jeruzalemu desettisoč judovskih naseljencev in izraelskih desničarjev zahtevalo konec zadržane politike do Palestincev. Množica je izraelskega premiera Ariela Šarona pozivala, naj Palestincem napove vojno in porazi palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Izraelsko enostransko premirje vidijo kot znamenje slabosti, kot signal palestinskim skrajnežem, da lahko nesankcionirano napadajo židovske naselbine. Palestinci pa –
Vojno stanje v Makedoniji?
06. 06. 2001 00.00
Po nočnem uboju petih makedonskih vojakov je za dosego miru v Makedoniji po mnenju premiera Georgievskega potrebna uvedba vojnega stanja, ki pomeni vpoklic vseh vojaških obveznikov. Makedonski parlament utegne o tem odločati še nocoj.
Nazaj v boj
05. 06. 2001 00.00
Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije je v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani predstavila slovenski prevod knjige avtorja Williama Wada Spora z naslovom Nazaj v boj (v izvirniku Return to Combat). Gre za podroben zapis medvojnih dogodivščin glavnega junaka zgodbe ameriškega pilota Charlesa R. Doughertyja - Doca, ki je bil med bojno nalogo sestreljen ter nad slovenskim ozemljem nad vasjo Boršt na Krasu prisiljen izskočiti iz gorečega letala. Le nesebični pomoči tamkajšnjih domačinov gre zahvala, da ni padel v roke sovražnikov ter se je uspel vrniti nazaj v zavezniško oporišče v italijanskem Bariju.
Burns za mir na Bližnjem Vzhodu
28. 05. 2001 00.00
Posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod William Burns je danes začel drugi dan pogovorov z bližnjevzhodnimi stranmi, s katerimi naj bi končal osemmesečno nasilje. To je prvi večji prispevek administracije ameriškega predsednika Georgea Busha za končanje izraelsko-palestinske krize. Včeraj se je Burns srečal tako s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, kot z izraelskim premierom Arielom Šaronom. Po srečanju z Arafatom je Burns dejal, da bosta obe strani morali narediti težke odločitve, vendar jih bosta morali, če želita prekiniti tok nasilja in se vrniti k pogajanjem. Mitchellovo poročilo naj bi bil način, kako prekiniti krog nasilja, je dejal Burns. S tem naj bi se strinjal tudi Šimon Peres, ki se je prav tako dobil z Burnsom. V uradnem sporočilu po srečanju pa ni omenjeno, ali Izrael sprejema zamrznitev gradnje judovskih naselij na palestinskih ozemelj, kar predlaga načrt, izraelski premier Ariel Šaron pa to odločno zavrača.
Demokrati imajo večino v senatu
24. 05. 2001 00.00
Republikanski predstavnik v ameriškem senatu James Jeffords je sporočil, da zapušča republikansko stranko, s čimer se bo razmerje moči v senatu prevesilo v prid demokratov. Kot razlog za svojo odhod iz republikanskih vrst je Jeffords navedel vse pogostejša nestrinjanja s strankino politiko in z zakonskimi spremembami, ki jih načrtuje predsednik države George Bush. Senator zvezne države Vermont namerava odslej delovati kot neodvisni član senata.
Odškodnine za prisilne delavce
23. 05. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je napovedal, da bo Nemčija v kratkem začela izplačevati odškodnino internirancem in prisilnim delavcem v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Šest tisoč nemških podjetij se je namreč po dolgotrajnih pogajanjih z vlado sporazumelo, da bodo v odškodninski fond prispevala 5 bilijonov nemških mark, kar je polovica vseh sredstev.
Izraelski napadi se nadaljujejo
21. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je tudi danes zjutraj napadla palestinska naselja v Gazi. V napadu helikopterjev in topništva je na mesto padlo pet raket, pri čemer je ena zadela tudi poslopje varnostih služb palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Izstrelki izraelskih sil so zadeli tudi neko tovarno, deset hiš in knjižnico. Gre za prvi napad na civilne cilje od obnovitve izraelsko-palestinskih spopadov na območju pred osmimi meseci. V napadu so bile po navedbah palestinskih varnostnih služb ranjene štiri osebe. Do napadov je prišlo le nekaj ur pred obiskom visokega komisarja EU za zunanjo in varnostno politiko Solane, ki pričenja štiridnevni obisk na Bližnjem vzhodu.
Bush in Putin o oborožitvi
19. 05. 2001 00.00
Tako Moskva kot Washington upata, da bo prvo srečanje Putina in Busha pomagalo otopliti odnose med njima, saj se državi močno razhajata pri reševanju nekaterih pomembnih vprašanjih.
Optanti hočejo nepremičnine
18. 05. 2001 00.00
Ob zmagi italijanske desnice se ponovno oglašajo italijanski državljani, ki so pred drugo svetovno vojno živeli na območju Slovenije in Hrvaške. Predsednik osrednje zveze istrskih optantov Silvio Delbello je včeraj v Trstu menil, da bi morala Italija zamrzniti vključevanje Slovenije in Hrvaške v Evropsko unijo, dokler ne bi državi vrnili nepremičnin, ki so jih zapustili optanti. Kot v današnji izdaji še poroča Primorski dnevnik, po Delbellovem mnenju niso sprejemljive razlage, da je vprašanje nepremičnin rešeno s sporazumi, ki sta jih sklenili že Italija in nekdanja SFRJ, Slovenija pa jih je nasledila.
Slovesnost v Pekrah
18. 05. 2001 00.00
Ob dnevu Slovenske vojske in 10. obletnici dogodkov v Pekrah, ki so bili povod za kasnejšo osamosvojitveno vojno, je vrh Slovenske vojske v Pekrah, za Slovenijo zgodovinskem kraju, pripravil slovesnost. Ko so pripadniki Teritorialne obrambe zajeli dva jugoslovanska vojaka je namreč v Pekrah, kjer se je urila prva generacija slovenskih vojakov, prišlo do prve resne napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in Jugoslovanske ljudske armade.
Izšla knjiga o pekrskih dogodkih
17. 05. 2001 00.00
Maribor je v minulem stoletju nekajkrat odigral ključno vlogo v borbi za slovenske nacionalne interese. Po prvi svetovni vojni se je general Rudolf Maister uprl avstroogrski hegemoniji in Maribor s Štajersko priključil Sloveniji, leta 1941, tri tedne po nacistični okupaciji in tri dni po Hitlerjevem obisku v mestu, so mariborski mladinci izvedli prvo oboroženo akcijo proti okupatorju v Sloveniji, leta 1991 pa so ob pekrskih dogodkih Mariborčani rekli "ne" Jugoslovanski ljudski armadi, ki se je postavila v službo velikosrbstva, je dejal Marjan Žnidarič na današnji predstavitvi knjige Začelo se je v Pekrah, ki jo je ob desetletnici pekrskih dogodkov in vojne za samostojno Slovenijo izdala mestna občina Maribor.
Rahljanje sankcij proti Iraku
17. 05. 2001 00.00
Velika Britanija naj bi pripravljala osnutek resolucije o spremembi sankcijskega režima Združenih narodov proti Iraku, ki ima tudi že podporo ZDA. Šlo naj bi za napovedano novo politiko do Iraka, glede katere je državni sekretar ZDA Colin Powell na svojem prvem tujem obisku prepričeval arabske in druge sogovornike. V bistvu gre za rahljanje sankcijskega režima glede vseh vrst civilnega blaga in hkrati zaostrovanje režima za orožje in tako imenovano blago za dvojno uporabo.
Ubitih pet palestinskih policistov
14. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je s tanki vdrla na palestinska ozemlja na Zahodnem bregu in v napadu na poslopja palestinskih avtonomnih oblasti ubila pet palestinskih policistov. Po tem napadu so izraelski vojaki v bližini judovskega naselja na območju Gaze ustrelili tudi nekega Palestinca. 26-letnik je bil ubit, ko so vojaki streljali proti skupini Palestincev na cesti v bližini judovske naselbine Guš Katif na jugu Gaze. V incidentu je bilo ranjenih šest Palestincev. Od začetka palestinske vstaje 28. septembra lani se je število smrtnih žrtev nasilja med Palestinci in izraelsko vojsko zvišalo na 530.