vojno
Umrl Ring Lardner mlajši
04. 11. 2000 00.00
V 85. letu starosti je pred dnevi v New Yorku umrl dvakratni dobitnik oskarja in eden najuspešnejših ameriških scenaristov Ring Lardner mlajši. Leta 1947 se je še z devetimi hollywoodskimi igralci uprl temu, da bi se pred ameriškim kongresom izrekel glede svojega in stališč svojih kolegov do komunistične stranke. Zaporna kazen, ki je sledila, je za več let prekinila njegovo obetavno kariero.
Celjani se bodo sprehajali s Pelikanom
04. 11. 2000 00.00
Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja danes popoldne "Sprehod s Pelikanom" od Steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana v Razlagovi ulici, ki je edini stekleni fotografski atelje v Evropi, pa do celjskega Narodnega doma, kjer bo potekal salonski večer z modno revijo oblek iz časa pred drugo svetovno vojno. Kot poudarja direktorica muzeja Andreja Rihter, je namen tega projekta predstaviti nov način komuniciranja muzeja s širšo javnostjo ter vzpodbuditi druženje Celjanov v mestnem jedru, ki ob koncu tedna skoraj sameva.
Dan spomina na mrtve
01. 11. 2000 00.00
Danes so po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo, predstavniki Slovenije pa so polagali vence tudi ob obeležjih v zamejstvu.
Razstava fotografij Dejana Vekića
30. 10. 2000 00.00
V Mali galeriji Cankarjevega doma bo od 2. do 26. novembra odprta razstava fotografij Dejana Vekića pod naslovom Hkrati (At the same Time). Vekićeve fotografije presegajo dokumentarnost in informativnost kot sredstvo umetniškega izraza. Niso le neme priče pojavov oziroma njihov zaustavljeni čas, temveč preraščajo v nenavadne in izvirne kreacije. Ob razstavi je izšel katalog z besedilom višje kustosinje Umetniške galerije Bosne in Hercegovine v Sarajevu Melihe Husedžinović.
Na Bližnjem vzhodu spet vroče
28. 10. 2000 00.00
V južnem Jeruzalemu so ponoči izbruhnili pehotni spopadi v katerih je bilo več ljudi ranjenih. U četrti Efrat so razjarjeni Palestinci poizkušali požgati židovsko sinagogo vendar jim je vojska to preprečila. Na Zahodnem Bregu in v Gazi so se spopadi med izraelsko vojsko in palestinsko policijo nadaljevali tudi čez dan.
Sprehod s Pelikanom v Celju
27. 10. 2000 00.00
Muzej novejše zgodovine Celje pripravlja 4. novembra projekt Sprehod s Pelikanom od steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana, ki je edini stekleni fotografski atelje v Evropi, pa do celjskega Narodnega doma, kjer bo potekal salonski večer z modno revijo oblek iz časa pred drugo svetovno vojno. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala direktorica muzeja Andreja Rihter, želijo s projektom vzpostaviti popolnoma nov način komuniciranja muzeja z širšo javnostjo in spodbuditi druženje Celjanov v mestnem jedru, ki ob koncu tedna skoraj sameva.
Obletnica odhoda jugoslovanske vojske
26. 10. 2000 00.00
Osrednja slovesnost ob deveti obletnici odhoda JLA iz Slovenije je potekala v Vojašnici Vrhnika, ki so jo ob tej priložnosti preimenovali v "Vojašnico 26. oktober". Obrambni minister Janez Janša je med slavnostnim nagovorom poudaril, da Slovenija pred desetimi leti, razen vizije samostojnosti, ni imela skoraj ničesar. "Zmagalo pa ni samo orožje, ampak tudi visoka stopnja enotne volje naroda, ki ni želel izpustiti ponujene zgodovinske priložnosti. S tem, ko je zadnji vojak zapustil našo državo, je bil izpolnjen tudi zadnji pogoj, da gre Slovenija lahko po svoji poti samostojnosti in mednarodnega priznanja," je povedal obrambni minister in se zahvalil vsem, ki so sodelovali v osamosvojitvenih procesih.
Srbski voditelji podpisali deklaracijo
25. 10. 2000 00.00
Srbski politični voditelji na Kosovu so danes v navzočnosti ameriškega veleposlanika pri Združenih narodih Richarda Holbrooka podpisali deklaracijo, v kateri zahtevajo popolne informacije o izginulih ali ugrabljenih osebah med zadnjo vojno v pokrajini. Deklaracija se nanaša na pripadnike vseh etničnih skupnosti na Kosovu. Srbski voditelji obenem pozivajo oblasti v Beogradu, naj pospešijo sodne procese proti vsem političnim zapornikom v srbskih zaporih. Holbrooke je podpis omenjene deklaracije označil za velik dosežek. Obenem je izrazil upanje, da bodo "spremembe v Beogradu" ustvarile nove možnosti za medsebojno sodelovanje in reševanje obstoječih težav na Kosovu. Ameriški diplomat je še pozval srbske voditelje v pokrajini, naj pretehtajo svojo odločitev o bojkotu sobotnih lokalnih volitev.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno
Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".
Slovesnost na italijanski in slovenski strani
22. 10. 2000 00.00
Združenje kristjanov iz goriške nadškofije v Italiji in iz koprske škofije, ki si je pred desetimi leti nadelo ime Concordia et pax (Sprava in mir) in združuje tako pripadnike italijanske kot slovenske narodnosti ob meji, priredilo spravno slovesnost na obeh straneh državne meje, ki loči obe škofiji.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
Predsednik Kučan za Il Piccolo
19. 10. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v pogovoru za včerajšnjo izdajo Il Piccola poudaril, da neko obdobje prejšnjega stoletja ni bilo prijetno ne za Slovence ne za Italijane, kaj se je zgodilo v tem težavnem obdobju, pa je ugotovila dvostranska zgodovinska komisija. "Če govorimo o preteklosti, moramo vedeti in priznati, kaj se je točno zgodilo. Šele potem lahko zahtevamo opravičilo. Šele potem je možna sprava," je povedal. Ta korak, za katerega mora biti pripravljena javnost tako v Sloveniji kot v Italiji, naj bi bil simboličen in formalen, predvsem pa moralno dejanje, ki ga seveda ne bo več moč ponoviti, je poudaril.
Harrison Ford v filmu o ruski jedrski podmornici
16. 10. 2000 00.00
Ameriški igralec Harrison Ford bo igral v K-19: The Widowmaker, filmu o nesreči, do katere je dejansko prišlo na poskusni plovbi prve ruske jedrske podmornice leta 1961. Film bodo začeli snemati februarja v Rusiji, Kanadi in na Islandiji. Opisuje pa, kako se kapitan podmornice (Harrison Ford) sredi severnega Atlantika trudi preprečiti jedrsko eksplozijo, ki bi lahko izzvala vojno z ZDA. Producentska družba National Geographic Features in režiserka Kathryn Bigelow že štiri leta sodelujejo pri tem projektu, ki je zasnovan na spominih preživelih iz nesreč te podmornice.
Carl Bildt o članstvu ZRJ v ZN
14. 10. 2000 00.00
Posebni odposlanec ZN za Balkan Carl Bildt je danes v Beogradu na novinarsko vprašanje o datumu sprejetja ZRJ v Združene narode dejal, da bi ZRJ lahko bila sprejeta v svetovno organizacijo v nekaj tednih, potem "ko bo vložila prošnjo za članstvo", saj pri tem po njegovem mnenju ne bi bilo večjih težav. S tem je dal vedeti, da Beograd prošnje še ni vložil. Televizija Studio B, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika ZN, je namreč včeraj poročala, da je jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ZN že poslal prošnjo za sprejetje ZRJ v svetovno organizacijo, vročil pa naj bi jo prav Carlu Bildtu med njegovim obiskom v Beogradu.
Filipinska vojska prijela 36 upornikov
14. 10. 2000 00.00
Filipinska vojska je danes v ofenzivi na otoku Jolo prijela 36 domnevnih pripadnikov skrajne muslimanske skupine upornikov Abu Sajaf, med njimi je tudi deset žensk, je sporočil poveljnik južnega poveljstva vojske, generalpodpolkovnik Diomedio Villaneuva.
Samomor vojnega zločinca
13. 10. 2000 00.00
V noči na petek je bil med poskusom aretacije v BiH ubit bosanski Srb Janko Janjić, ki ga je Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov. Ko so Janjića nemški pripadniki mirovnih enot v BiH (SFOR) poskušali aretirati, je ta odvrgel ročno granato.
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
Vrnitev vojske ZRJ na Kosovo bi zanetila novo vojno
12. 10. 2000 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes izjavil, da bi vrnitev jugoslovanske vojske na Kosovo kljub spremembi režima v Beogradu povzročila novo vojno. Poveljnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR), španski general Juan Ortuno pa je danes v Madridu menil, da je navzočnost sil NATO na Kosovu jamstvo za mir na Balkanu. Na novinarsko vprašanje, ali se bodo mednarodne sile KFOR po demokratičnih spremembah v ZRJ morebiti umaknile s Kosova ali pa zmanjšale število svojih pripadnikov, je Ortuno odgovoril, da gre šele za začetek demokratičnih sprememb in da je navzočnost sil zveze NATO v pokrajini nujna. Če se bo napetost na območju zmanjšala, bo KFOR zmanjšal število svojih vojakov, je še dodal španski general. Civilni upravitelj ZN Kouchner je kot svojega morebitnega naslednika na tem položaju omenil nekdanjega vodjo britanske demokratske liberalne stranke Paddija Ashdowna. Kouchner je Ashdowna pohvalil kot zelo sposobnega in ob tem dodal, da do njegove zamenjave verjetno še ne bo prišlo tako kmalu. Glavno besedo pri tem bo imel generalni sekretar ZN Kofi Annan, je še dejal Kouchner. Kouchnerjevo ime se sicer najpogosteje pojavlja v zvezi z zamenjavo visoke komisarke ZN za begunce Sadako Ogata, ki bo 31. decembra po desetih letih zapustila to mesto.
V izraelskem napadu 16 ranjenih
12. 10. 2000 00.00
Potem ko se je razjarjena množica Palestincev danes v Ramali znesla nad dvema izraelskima
Izrael in Palestina tik pred vojno
11. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo spopadi med Palestinci in Izraelci, v katerih je bilo ubitih 90 ljudi. Že tretji dan generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan poizkuša umiriti razmere, ki so na robu vojaškega spopada. Arabske države so zato napovedale nujen sklic Arabske lige.
Pogodba o gradnji nove morske biološke postaje
06. 10. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in glavni direktor podjetja SCT Ivan Zidar sta danes v Piranu podpisala pogodbo o gradnji nove morske biološke postaje. Investicija je vredna 397 milijonov tolarjev in zajema obnovo objekta sedanje morske biološke postaje in gradnjo laboratorijskega trakta s površino 860 kvadratnih metrov, v katerem bo 16 laboratorijev različnih strok in učni laboratorij. Najstarejši del objekta, ki je bil zgrajen še pred drugo svetovno vojno, bo porušen in zgrajen na novo, drugi, novejši del pa bo temeljito prenovljen. Dela naj bi bila predvidoma zaključena v letu in pol, so sporočili z ministrstva za znanost in tehnologijo.
16 dolarjev za grozote v Auschwitzu
04. 10. 2000 00.00
Niti ena noč v življenju Joszefa Schneiderja ne mine brez podoživljanja grozot, ki so se mu pripetile, potem ko je bil leta 1944 iz rodne Madžarske deportiran v Auschwitz. Odškodnina, ki mu jo je za to, kar je preživel v nacističnem koncentracijskem taborišču, dodelila madžarska vlada, je samo še dodala sol na rano, ki se nikoli ne bo zacelila. Madžarska vlada mu je namreč izplačala 16 dolarjev odškodnine za smrt njegovih petih bratov, ki so umrli v Auschwitzu. Madžarska je edina vzhodnoevropska država, ki izvaja program odškodnin za kršenje človekovih pravic med drugo svetovno vojno, majhne vsote pa opravičujejo z desetletji komunistične vladavine, ki so osiromašila državo.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
HDZ zahtevala razpis novih volitev
30. 09. 2000 00.00
Potem, ko je hrvaški predsednik Stipe Mesić včeraj upokojil sedem generalov, ker so kritično ocenili vladni načrt o sojenju vojnim zločincem, je opozicijska Hrvaška demokratična skupnost (HDZ) danes zahtevala razpis novih volitev, Mesićevo vlado pa označila kot komunistično in protihrvaško.
V Italiji se je začel proces "fojbe"
26. 09. 2000 00.00
Po več preložitvah se je včeraj v Rimu začel proces proti hrvaškemu državljanu Oskarju Piškuliću, edinemu izmed treh preživelih, obtoženih za poboj Italijanov med drugo svetovno vojno v kraških jamah v Istri in v okolici Trsta, imenovanih fojbe. Piškuliću bodo zaradi bolezni sodili v odsotnosti, je povedal njegov odvetnik Livio Bernot.
Ruska duma kritizira brutalnost v Čečeniji
21. 09. 2000 00.00
Ruska duma je danes zaradi kršitev človekovih pravic kritizirala obe strani vpleteni v čečensko vojno. Glavni krivci za kršitve v tej kavkaški republiki so "mednarodni teroristi in njihovi domači somišljeniki," je dejal poročevalec Aleksander Tkačov pred poslanci v Moskvi. Toda tudi ruska armada in policija sta dopustili kršenje človekovih pravic, je po poročanju ruske tiskovne agencija Interfax dejal Tkačov.
Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.
V Auschwitzu znova odprli sinagogo
12. 09. 2000 00.00
V bližini nekdanjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau so danes znova odprli sinagogo Čevra Lomdej Miznajot. Otvoritve se je udeležilo več kot 400 preživelih taboriščnikov in drugih uglednih gostov. Kot je povedal glavni direktor sklada Judovskega centra iz Auschwitza Daniel Eisenstadt, otvoritev sinagoge predstavlja moč življenja na kraju, kjer je bilo vse preveč mrtvih.