vojno
Demokrati imajo večino v senatu
24. 05. 2001 00.00
Republikanski predstavnik v ameriškem senatu James Jeffords je sporočil, da zapušča republikansko stranko, s čimer se bo razmerje moči v senatu prevesilo v prid demokratov. Kot razlog za svojo odhod iz republikanskih vrst je Jeffords navedel vse pogostejša nestrinjanja s strankino politiko in z zakonskimi spremembami, ki jih načrtuje predsednik države George Bush. Senator zvezne države Vermont namerava odslej delovati kot neodvisni član senata.
Odškodnine za prisilne delavce
23. 05. 2001 00.00
Nemški kancler Gerhard Schröder je napovedal, da bo Nemčija v kratkem začela izplačevati odškodnino internirancem in prisilnim delavcem v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno. Šest tisoč nemških podjetij se je namreč po dolgotrajnih pogajanjih z vlado sporazumelo, da bodo v odškodninski fond prispevala 5 bilijonov nemških mark, kar je polovica vseh sredstev.
Izraelski napadi se nadaljujejo
21. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je tudi danes zjutraj napadla palestinska naselja v Gazi. V napadu helikopterjev in topništva je na mesto padlo pet raket, pri čemer je ena zadela tudi poslopje varnostih služb palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Izstrelki izraelskih sil so zadeli tudi neko tovarno, deset hiš in knjižnico. Gre za prvi napad na civilne cilje od obnovitve izraelsko-palestinskih spopadov na območju pred osmimi meseci. V napadu so bile po navedbah palestinskih varnostnih služb ranjene štiri osebe. Do napadov je prišlo le nekaj ur pred obiskom visokega komisarja EU za zunanjo in varnostno politiko Solane, ki pričenja štiridnevni obisk na Bližnjem vzhodu.
Bush in Putin o oborožitvi
19. 05. 2001 00.00
Tako Moskva kot Washington upata, da bo prvo srečanje Putina in Busha pomagalo otopliti odnose med njima, saj se državi močno razhajata pri reševanju nekaterih pomembnih vprašanjih.
Optanti hočejo nepremičnine
18. 05. 2001 00.00
Ob zmagi italijanske desnice se ponovno oglašajo italijanski državljani, ki so pred drugo svetovno vojno živeli na območju Slovenije in Hrvaške. Predsednik osrednje zveze istrskih optantov Silvio Delbello je včeraj v Trstu menil, da bi morala Italija zamrzniti vključevanje Slovenije in Hrvaške v Evropsko unijo, dokler ne bi državi vrnili nepremičnin, ki so jih zapustili optanti. Kot v današnji izdaji še poroča Primorski dnevnik, po Delbellovem mnenju niso sprejemljive razlage, da je vprašanje nepremičnin rešeno s sporazumi, ki sta jih sklenili že Italija in nekdanja SFRJ, Slovenija pa jih je nasledila.
Slovesnost v Pekrah
18. 05. 2001 00.00
Ob dnevu Slovenske vojske in 10. obletnici dogodkov v Pekrah, ki so bili povod za kasnejšo osamosvojitveno vojno, je vrh Slovenske vojske v Pekrah, za Slovenijo zgodovinskem kraju, pripravil slovesnost. Ko so pripadniki Teritorialne obrambe zajeli dva jugoslovanska vojaka je namreč v Pekrah, kjer se je urila prva generacija slovenskih vojakov, prišlo do prve resne napetosti med pripadniki Teritorialne obrambe in Jugoslovanske ljudske armade.
Izšla knjiga o pekrskih dogodkih
17. 05. 2001 00.00
Maribor je v minulem stoletju nekajkrat odigral ključno vlogo v borbi za slovenske nacionalne interese. Po prvi svetovni vojni se je general Rudolf Maister uprl avstroogrski hegemoniji in Maribor s Štajersko priključil Sloveniji, leta 1941, tri tedne po nacistični okupaciji in tri dni po Hitlerjevem obisku v mestu, so mariborski mladinci izvedli prvo oboroženo akcijo proti okupatorju v Sloveniji, leta 1991 pa so ob pekrskih dogodkih Mariborčani rekli "ne" Jugoslovanski ljudski armadi, ki se je postavila v službo velikosrbstva, je dejal Marjan Žnidarič na današnji predstavitvi knjige Začelo se je v Pekrah, ki jo je ob desetletnici pekrskih dogodkov in vojne za samostojno Slovenijo izdala mestna občina Maribor.
Rahljanje sankcij proti Iraku
17. 05. 2001 00.00
Velika Britanija naj bi pripravljala osnutek resolucije o spremembi sankcijskega režima Združenih narodov proti Iraku, ki ima tudi že podporo ZDA. Šlo naj bi za napovedano novo politiko do Iraka, glede katere je državni sekretar ZDA Colin Powell na svojem prvem tujem obisku prepričeval arabske in druge sogovornike. V bistvu gre za rahljanje sankcijskega režima glede vseh vrst civilnega blaga in hkrati zaostrovanje režima za orožje in tako imenovano blago za dvojno uporabo.
Ubitih pet palestinskih policistov
14. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je s tanki vdrla na palestinska ozemlja na Zahodnem bregu in v napadu na poslopja palestinskih avtonomnih oblasti ubila pet palestinskih policistov. Po tem napadu so izraelski vojaki v bližini judovskega naselja na območju Gaze ustrelili tudi nekega Palestinca. 26-letnik je bil ubit, ko so vojaki streljali proti skupini Palestincev na cesti v bližini judovske naselbine Guš Katif na jugu Gaze. V incidentu je bilo ranjenih šest Palestincev. Od začetka palestinske vstaje 28. septembra lani se je število smrtnih žrtev nasilja med Palestinci in izraelsko vojsko zvišalo na 530.
Demonstracije v Nišu
12. 05. 2001 00.00
Na demonstracijah za izpustitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića se je v Nišu zbralo okrog tisoč njegovih privržencev. Govorniki so vladni koaliciji DOS očitali, da je politični proces proti Miloševiću zrežirala in tako želela Srbijo prodati v tujino. Ob tej priložnosti so protestniki izrazili pričakovanje, da bi Miloševićeva socialistična stranka znova prišla na oblast. Od aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika 1. aprila so to že četrte demonstracije v Srbiji, na katerih zahtevajo izpustitev Miloševića.
Mitterand o neodzivih na vojno v BiH
11. 05. 2001 00.00
Na francoski televiziji so v četrtek posthumno objavili še nepredvajan pogovor z nekdanjim francoskim predsednikom Francoisom Mitterandom, kjer je med drugim pojasnil svoje nestrinjanje z bolj odločno mednarodno intervencijo med vojno v Bosni in Hercegovini. Po njegovem mnenju bi morala Francija najprej poskrbeti za svojo obrambo, šele potem tudi za druge. "Ne bom pošiljal sto tisoč francoskih vojakov v vojno, za katero sicer menim, da je skrajno nepravična in okrutna, a ni francoska. Francija mora naprej poskrbeti za lastno obrambo," je pojasnil Mitterand. Omenjen pogovor sodi v peturno serijo "neformalnih pogovorov" z Mitterandom, ki so jih posneli sicer že leta 1994, prvič pa so jih začeli predvajati včeraj ob dvajseti obletnici izvolitve preminulega nekdanjega francoskega predsednika.
Zabava na Prešernovem trgu
11. 05. 2001 00.00
Ob prazniku mesta Ljubljane, 9. maju, so v organizaciji ljubljanske občine na Prešernovem trgu pripravili daljšo slovesno prireditev s kulturno-zabavnim programom. Na prireditvi bo za praznično razpoloženje vse do poznih večernih ur skrbela Tanja Ribič, ki bo program tudi povezovala. Peter Lovšin in Jani Kovačič s prijatelji bosta popestrila predvsem večerno rajanje, še prej pa bodo nastopili otroški pevski zbor ljubljanskih osnovnih šol, nato bo za prešerno razpoloženje poskrbel Orkester slovenske policije ter še pozneje 60-članski Tržaški partizanski pevski zbor.
Beckmannov avtoportert za 22,6 milijona dolarjev
11. 05. 2001 00.00
Sliko Maxa Beckmanna z naslovom Avtoportret s trobento so pri dražbeni hiši Sotheby's v New Yorku prodali za 22,6 milijona ameriških dolarjev. Gre za najvišjo ceno vseh časov, ki jo je dosegla neka slika nemškega slikarja, je sporočila omenjena avkcijska hiša. Sliko je kupil newyorški galerist Richard Feigen, ki bo Beckmannovo sliko postavil na ogled v Novi galeriji na Manhattnu. Pri Sotheby's so vrednot slike prvotno ocenili na 7 do 10 milijonov dolarjev. Med drugo svetovno vojno je moral nemški slikar in grafik pred nacisti zbežati na Nizozemsko.
Prestolnica praznuje Dan miru
09. 05. 2001 00.00
9. maj, obletnica osvoboditve slovenske prestolnice, je v statutu ljubljanske mestne občine zapisan kot mestni praznik Dan miru. S praznovanjem tega praznika, ki se je pred tem imenoval Dan zmage, je povezana tudi tradicionalna rekreativna prireditev Pohod po poti okoli Ljubljane - po 35 km trasi, kjer je nekoč med vojno stala žičnata ograja -, ki jo letos pripravljajo že 45. Mesto sicer praznuje še en praznik - 14. april, dan prve pisne omembe Ljubljane kot mesta.
V izgredih ranjenih 70 oseb
08. 05. 2001 00.00
V hudih izgredih, ki so izbruhnili zaradi napovedane slovesnosti ob začetku gradnje med vojno povsem porušene glavne banjaluške mošeje Ferhadije, je več tisoč Srbov zažgalo avtobuse, v katerih so se v mesto pripeljali muslimanski izgnanci, da bi se udeležili slovesnosti. Kordon policistov Republike srbske je razjarjene Srbe nekaj časa še uspel zadržati. Vzklikali so protimuslimanska gesla in prepevali nacionalističnih pesmi ter z jajci in kamni obmetavali obiskovalce napovedane slovesnosti. V izgredih je bilo ranjenih 70 oseb.
Dell bo še odpuščal
08. 05. 2001 00.00
Vodilni proizvajalec računalnikov Dell je oznanil, da bo v naslednjih dveh četrtletjih moral število delovnih mest zmanjšati za od 3000 do 4000. S tem naj bi močno znižal stroške svojega poslovanja. To je letos že druga napoved o krčenju števila zaposlenih, saj je Dell februarja že napovedal, da bo moral odpustiti 1700 svojih delavcev.
Vojno stanje v Makedoniji
06. 05. 2001 00.00
Makedonske sile so po izteku ultimata ponovno začele napadati prve linije albanskih skrajnežev pri vaseh Vaksinci in Slučane. Po besedah predstavnika makedonskega notranjega ministrstva Steva Panderovskega postajajo razmere v državi vse bolj napete.
Papež pozval k resničnemu miru
05. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II., ki je danes v okviru romanja po poteh Svetega Pavla iz Grčije prispel na štiridnevni obisk v Sirijo, je med sprejemom na letališču v Damasku pozval k "resničnemu miru" na Bližnjem vzhodu in se zavzel za "nov način razumevanja in spoštovanja med narodi" tega območja. Sirski predsednik Bašar Asad, ki je skupaj z drugimi visoki državnimi in verskimi predstavniki pričakal papeža, pa je poglavarja rimokatoliške cerkve zaprosil za podporo Siriji, Libanonu in Palestincem pred izraelskim zatiranjem. Sirija je dežela, kjer je apostol Pavel na poti v Damask sprejel krščansko vero. Danes je v Siriji med sedemnajstimi milijoni prebivalcev okoli dva milijona kristjanov.
Srbi proti gradnji mošeje
05. 05. 2001 00.00
V mestu Trebinje na jugu Bosne in Hercegovine, kjer živi pretežno srbsko prebivalstvo, so194160med slovesnostjo ob začetku ponovne gradnje mošeje, ki je bila uničena med nedavno vojno, izbruhnili spopadi. Ranjenih je bilo več oseb, med njimi najmanj en novinar. Urad Visokega civilnega predstavnika v BiH Wolfganga Petritscha pa je sporočil, da je med ranjenimi tudi posebni Petritschev odposlanec v Mostarju Daniel Ruiz. Petritscheva predstavnica je povedala, da je bil Ruiz lažje ranjen in da se je po kratkem obisku v bolnišnici že vrnil na delo v Trebinje.
Konec zasedanja v Washingtonu
01. 05. 2001 00.00
S sestankom razvojnega odbora Svetovne banke (WB) se je v Washingtonu sinoči končalo redno spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in WB. Razvojni odbor, ki šteje 24 članov, se je v skupni izjavi po seji zavzel za večjo pomoč državam s srednjevisokimi dohodki, v katerih po besedah predsednika WB Jamesa Wolfensohna živi kar 80 odstotkov vsega revnega prebivalstva na svetu. Člani odbora so se strinjali o pomenu nadaljnje gospodarske rasti in zmanjševanja revščine, WB pa pozvali, da državam v razvoju pomaga pri dostopu na svetovna tržišča tudi s tem, da jim pomaga razviti domače zmogljivosti. Spomladanskega zasedanja obeh mednarodnih finančnih ustanov v Washingtonu sta se udeležila tudi slovenski finančni minister Tone Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari.
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
Slovesnost v Jasenovcu
29. 04. 2001 00.00
V počastitev osvoboditve nekdanjega koncentracijskega taborišča Jasenovac so pri spomeniku Kamniti cvet priredili komemorativno slovesnost. Slovesnosti s kulturnim programom so se s polaganjem vencev in cvetja udeležili predstavniki narodov, katerih pripadniki so bili zaprti v največjem nacifašističnem taborišču na Balkanu, žrtvam pa je bila posvečena tudi maša. Hrvaški kulturni minister Antun Vujić je ob tej priložnosti povedal, da je spomenik v Jasenovcu opomin preteklosti za prihodnost. Slovesnosti naj bi se udeležila tudi delegacija nekdanjih slovenskih taboriščnikov.
Liberalci želijo ključne položaje
28. 04. 2001 00.00
Volitve, na katerih je koalicija za črnogorsko samostojnost Mila 195144ukanovića dosegla tesno zmago, so doslej najbolj jasno pokazale razdeljenost Črnogorcev na skoraj dve enaki polovici - zagovornike samostojnosti in privržence skupne države s Srbijo. Kljub slabemu volilnemu rezultatu pa predsednik 195144ukanović vztraja pri razpisu referenduma o samostojnosti. Predvidoma naj bi ga izpeljali v začetku julija. Sama izvedba glede na volilni izid sicer ni vprašljiva, vendar tudi morebitna zmaga na referendumu še ni dovolj za osamosvojitev. 195144ukanovićev neposredni politični nasprotnik Predrag Bulatović trdi, da je po ustavi Črne gore to le predhodni referendum in ne prinese končne odločitve.
Dan upora proti okupatorju
27. 04. 2001 00.00
Slovenija danes praznuje Dan upora proti okupatorju, ki ga letos zaznamuje tudi 60-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Dopoldne sta se pričeli osrednji slovesnosti v Novi Gorici in Jelenovem žlebu, kjer so obeležili tudi 58-letnico zmage Cankarjeve in Gubčeve brigade nad italijanskim bataljonom Macerata.
ZZB NOB podelila priznanje Kučanu
26. 04. 2001 00.00
Skupščina Zveze združenja borcev narodnoosvobodilnega boja (ZZB NOB) je na slavnostni seji ob 60-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) in začetku organiziranega upora proti okupatorjem podelila priznanja združenja in sprejela spomenico seje. V njej so med drugim zapisali, da se je državni praznik dan upora proti okupatorju uveljavil kot oblika kolektivnega spomina na prizadevanja in dejanja, ki jih je slovenski narod imel in izvedel v okviru programa OF. Najvišje priznanje, listino ZZB NOB je prejel predsednik republike Milan Kučan, ki se je za priznanje zahvalil in ob tem povedal, da ga sprejema s spominom na vse tiste, ki so skozi zgodovino ohranjali dostojanstvo slovenskega naroda.
Nemka presenetila v ZDA
21. 04. 2001 00.00
Nemka Marlene Weingartner je na teniškem turnirju v ameriškem Charlestonu (1,2 milijona ameriških dolarjev nagradnega sklada) v četrtfinalu presenetljivo premagala četrto igralko turnirja Amando Coetzer iz Južne Afrike s 6:4 in 7:6 (7:3). Uspešne pa so bile ostale tri najvišje postavljene igralke.
Protesti v Zvorniku
20. 04. 2001 00.00
V Zvorniku se je zbralo približno 10 tisoč ljudi, ki so protestirali proti aretaciji bosanskega Srba Dragana Obrenovića, ki ga je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo, da je med vojno v BiH zagrešil vojne zločine. Proteste, ki so potekali mirno, so spremljali pripadniki mirovnih sil Sfor. Predstavnik lokalnega združenja vojnih veteranov Aleksandar Despotović je zagotovil, da so nekdanji borci pripravljeni pričati pred haaškim sodiščem, pod pogojem da se seznam imen obtožencev objavi. V nasprotnem primeru je napovedal nove proteste po vsej Republiki srbski.
Obrenović zanika krivdo
18. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga Sforjeve enote aretirale v nedeljo, je že stopil pred haaško sodišče. Obtožnica ga bremeni genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki naj bi jih zagrešil v Srebrenici leta 1995. 38-letni Obrenović za vsako od petih točk obtožnice izjavil, da je nedolžen.
BiH izročila Abdićev dosje
16. 04. 2001 00.00
Oblasti v BiH so hrvaškim oblastem predale dosje Fikreta Abdića , v kateremu skušajo dokazati, da je Abdić storil vojne zločine med vojno v BiH v vlogi predsednika avtonomne pokrajine Zahodna Bosna. Dokument je zunanje ministrstvo BiH naslovilo na hrvaško zunanje ministrstvo, da bi se lahko na Hrvaškem začel postopek proti Abdiću, trdi sarajevski tisk. Hrvaška je namreč že pred časom zavrnila zahtevo oblasti v Sarajevu za izročitev Abdića z obrazložitvijo, da gre za hrvaškega državljana, obenem pa zagotovila, da je njegov sodni pregon možen, če bo na voljo dovolj dokazov.
Odkrili grob očeta Gerharda Schröderja
15. 04. 2001 00.00
Skoraj 60 let po smrti očeta sedanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja je kanclerjeva sestra, Gunhild Kamp-Schröder odkrila grob leta 1944 v Romuniji padlega očeta, ki je med drugo vojno služil v Wermachtu, je poročal nemški nedeljski časnik Bild am Sonntag. Višjega desetarja Fritza Schröderja so skupaj s še tremi nemškimi vojaki pokopali v romunskem Ceanu Mareju. Družina nemškega kanclerja je doslej vedela le, da je Fritz Schröder padel 4. oktobra 1944 blizu kraja Pustasan, ki je danes Ceanu Mare.