vojno
Omejene cestne zapore na Hrvaškem
12. 02. 2001 00.00
O cestnih zaporah protesnikov, ki izražajo podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, danes poročajo le z območja liško-senjske županije, kjer so bile dopoldne zapore na cestah na območju Gospiča in Gračca. Kot so danes sporočili organizatorji, županijski odbor za zaščito dostojanstva domovinske vojne iz Gospiča, naj bi vse cestne zapore odpravili do četrtka, ko je predvideno osrednjo protestno zborovanje v podporo Norcu v Zagrebu.
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
Grška izjava o genocidu jezi Turke
11. 02. 2001 00.00
Turški predstavniki so se uradno pritožili o dekretu, ki so ga sprejeli v grškem parlamentu, ki obtožuje Turčijo genocida. Turški premier Bulent Ecevit upa, da ga grški predsednik ne bo podpisal. Grčija pa je izjavila, da gre za zgodovinska dejstva, kar naj ne bi zadevalo sedanjih dobrih odnosov. V dekretu piše, da je Turčija odgovorna za pomor ortodoksnih Grkov v Anatoliji v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, med turško vojno za neodvisnost. Pripravo dokumenta je izglasoval grški parlament že pred dvema letoma, sedaj pa so ga podpisali ministri. Čaka le še na podpis predsednika. V izjavi piše tudi naj bi bil 14. september dan za komemoracijo žrtev genocida nad Grki iz leta 1922.
Sestanek arabskega ministrskega odbora
11. 02. 2001 00.00
V jordanski prestolnici Aman se je sešel arabski ministrski odbor, ki je bil ustanovljen oktobra na izrednem arabskem vrhu v Kairu. Odboru je predsedoval egiptovski zunanji minister Amr Musa, na sestanku pa so med drugimi prisostvovali tudi delegati iz Palestine, Savdske Arabije, Egipta, Maroka in Tunizije. Srečanje je predvsem namenjeno podpori Palestincem po zmagi Ariela Šarona na izraelskih premierskih volitvah.
Bush čestital Šaronu
07. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush mlajši je sinoči po telefonu čestital novemu izraelskemu premieru Arielu Šaronu za zmago na volitvah. Bush je Šarona poklical takoj, ko je njegov nasprotnik, dosedanji premier Ehud Barak, priznal poraz. Tiskovni predstavnik Bele hiše Ari Fleischer je dejal, da je Bush izrazil pripravljenost na sodelovanje s Šaronom še posebej glede miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu.
Sarajevo bo kandidiralo za OI 2010
07. 02. 2001 00.00
Glavno mesto Bosne in Hercegovine Sarajevo bo kandidiralo za prireditelja zimskih olimpijskih iger leta 2010. Mestne oblasti so v torek potrdile, da namerava Sarajevo kandidirati za organizacijo OI, obenem pa so zaprosile vse dosedanje prireditelje zimskih olimpijskih iger, da bi prizorišču OI 1984 finančno priskočili na pomoč.
Izetbegović pred haaškim sodiščem?
07. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prejelo kazensko ovadbo proti nekdanjemu članu predsedstva BiH Aliji Izetbegoviću, ki jo je poslal Sklad za resnico o Srbih, piše beograjski časnik Politika. Na skladu so sporočili, da je ta ovadba "v strokovnem smislu do sedaj najbolje obdelana zadeva", zato jo je haaški tribunal "sprejel kot izjemno pomemben dokument za morebitno sprožitev postopka proti voditelju Bošnjakov za zločine med vojno v BiH".
Rusija IMF odplačala dolg
06. 02. 2001 00.00
Rusija je Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) odplačala še en obrok dolga v višini 160 milijonov ameriških dolarjev, je danes poročala tiskovna agencija Interfax. Rusija mora letos IMF odplačati skupaj dve milijardi dolarjev dolga. Od tega je januarja že plačala 118,5 milijona dolarjev.
Reagan praznuje 90 let
06. 02. 2001 00.00
Eden najbolj priljubljenih ameriških predsednikov Ronald Reagan danes praznuje 90. rojstni dan. Rodil se je 6. februarja leta 1911 v kraju Tampico v zvezni državi Illinois. Nosilec ameriške konservativne revolucije v 80. letih je bil v mladosti demokrat, kasneje pa si je premislil in postal član republikanske stranke ter bil na njeni listi dvakrat izvoljen za guvernerja Kalifornije in dvakrat za predsednika ZDA. Reagan je bil demokrat do leta 1962, ko je prestopil k republikancem, čeprav ga je v mladosti za politiko navdušil Franklin Delano Roosevelt, ki ga demokrati štejejo za največjega predsednika po Georgu Washingtonu. Kljub dejstvu, da je strankarske barve zamenjal šele leta 1962, je pred tem za predsednika ZDA dvakrat podprl republikanca Dwighta Eisenhowerja (1952,1956). Kot predsednik Združenja filmskih igralcev od leta 1947-1952 se je prostovoljno pridružil protikomunistični gonji in pred kongresnim odborom za protiameriške aktivnosti pričal proti kolegom iz Hollywooda. Reaganova politična kariera je sledila igralski, med katero je nastopil v več kot 50 filmih. Med drugo svetovno vojno je snemal propagandne filme za ameriško vojsko, po vojni pa nadaljeval z igralsko kariero.
Bruce Willis bo igral vojnega jetnika
06. 02. 2001 00.00
44-letni filmski zvezdnik Bruce Willis bo v enem svojih prihodnjih filmov igral jetnika med drugo svetovno vojno, vendar je snemanje filma z delovnim naslovom Težko je bilo, zaenkrat še v najstrožji tajnosti. Film pod taktirko režiserja Gregoryja Hoblita snemajo v nekdanji sovjetski vojašnici Milovice na Češkem, je poročal praški časnik Pravo.
Knjiga o zločinih avstrijskih nacistov
06. 02. 2001 00.00
V avstrijskem parlamentu na Dunaju so predstavili knjigo, ki ponuja nova zgodovinska dejstva in raziskave o zločinih avstrijskih nacistov na območju Slovenije. Trije koroški zgodovinarji so dve leti analizirali arhive slovenskega notranjega ministrstva in zbrali podatke o poteku sodnega procesa proti šestim avstrijskim nacistom, obtoženim za hude zločine nad slovenskim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Knjigo Mohorjeve založbe je predstavil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, iz Slovenije pa je na Dunaj prispela delegacija državnega sveta pod vodstvom njegovega predsednika Jožeta Hrovata. Fischer je na predstavitvi poudaril, da je v bistvu najbolj šokantno dejstvo, ki ga odkriva nova knjiga, da so največ zločinov v Sloveniji zagrešili prav avstrijski nacisti. Med obtoženimi in kasneje obsojenimi na smrt je bil tudi zloglasni nacistični zločinec Friedrich Rainer.
Jelcinov sedemdeseti rojstni dan
01. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v moskovskem kliničnem centru obiskal svojega predhodnika Borisa Jelcina in mu voščil za sedemdeseti rojstni dan. Jelcina sta prišla pozdravit tudi premier Mihail Kasjanov in šef urada ruskega predsednika Aleksander Vološin. Jelcina so v torek pripeljali v bolnišnico zaradi virusne infekcije. Nekdanji ruski predsednik mora tako svoj 70. rojstni dan praznovati kar v moskovski centralni bolnišnici, saj je z njegovim zdravjem tako hudo, da bo trajalo še precej časa, preden bo bolnišnico lahko zapustil. O tem priča tudi dejstvo, da ga lahko po navodilih zdravnikov obiskujejo samo njegovi najbližji sorodniki, vendar pa, kot je dejal Jelcinov zdravnik Vladimir Ševčenko, "srce normalno deluje, to pa je trenutno najpomembnejše".
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
Spomin na holokavst
27. 01. 2001 00.00
Danes mineva 56 let, odkar so zavezniki osvobodili zloglasno koncentracijsko taborišče Auschwitz. Okoli tisoč nekdanjih zapornikov in njihovih sorodnikov se je ob obletnici zbralo v taborišču smrti, kjer je med drugo svetovno vojno umrlo dva milijona taboriščnikov. Žrtvam holokavsta so se s mirnimi demonstracijami proti nacizmu poklonili tudi v Berlinu.
Joseph Kabila prisegel
26. 01. 2001 00.00
Joseph Kabila, sin pred dnevi ubitega voditelja DR Kongo Laurent-Desireja Kabile, je danes na slovesnosti v palači vrhovnega sodišča v Kinšasi prisegel kot novi predsednik države. Parlament je Josepha Kabilo na čelu države sicer potrdil že v sredo. 32-letni Kabila je tako postal četrti predsednik DR Kongo od neodvisnosti leta 1960.
Pogojna kazen za Likarja
26. 01. 2001 00.00
Na ljubljanskem okrajnem sodišču so nekdanjega generalnega direktorja policije Boruta Likarja zaradi izdaje uradne tajnosti obsodili na mesec dni pogojne kazni. Likar je namreč konec leta 1998 novinarju Slovenskih novic Bojanu Budji razkril del zaupnega dokumenta, v katerem so bili opisani dogodki med osamosvojitveno vojno na Koroškem.
Odkrili kip Anne Frank
22. 01. 2001 00.00
V Barceloni so minuli konec tedna odkrili spomenik Anne Frank, mlade nizozemske Judinje, ki je svoja doživetja med drugo svetovno vojno popisala v slovitem dnevniku. Spomenik na trgu, poimenovanem po njej, je odkril župan katalonske prestolnice Joan Clos. Bronasti kip prikazuje Anno Frank med branjem dnevnika. Anna Frank je umrla leta 1945 v koncentracijskem taborišču Bergen-Belsen. V dnevniku je opisala življenje svoje družine, ki se je med nemško okupacijo skrivala na podstrešju neke hiše Amsterdamu.
Posthumna rehabilitacija Wallenberga
19. 01. 2001 00.00
Ruski državni tožilec Dimitrij Ustinov je danes izrekel obžalovanje in sožalje Švedski in Madžarski zaradi neupravičene aretacije in smrti švedskega diplomata Raoula Wallenberga, ki je med drugo svetovno vojno rešil na tisoče Judov, in njegovega šoferja Vilmosa Langfelderja. Na priložnostni slovesnosti je Ustinov švedskemu veleposlaniku v Moskvi Svenu Hirdmanu predal dokumentacijo o posthumni rehabilitaciji Wallenberga, madžarskemu odpravniku poslov Szergeju Szucsu pa dokumente o rehabilitaciji Langfelderja.
Umrl je Sergej Kraigher
17. 01. 2001 00.00
V 87. letu starosti je umrl Sergej Kraigher, udeleženec narodnoosvobodilnega boja, nosilec partizanske spomenice leta 1941 in častni doktor ljubljanske in mariborske univerze.
Roman Polanski išče posnetke stare Varšave
17. 01. 2001 00.00
Poljski filmski režiser Roman Polanski za svoj novi film Pianist v Varšavi išče primerne posnetke starega mesta. Ker je bila poljska prestolnica med drugo svetovno vojno skoraj popolnoma porušena, ima Polanski pri svojem iskanju starih delov mesta nemalo težav. Film sloni na avtobiografiji judovskega skladatelja Wladyslawa Szpilmana, ki je drugo svetovno vojno preživel v okupirani Varšavi.
Boji v Demokratični republiki Kongo
16. 01. 2001 00.00
V Demokratični republiki Kongo naj bi se zgodil poskus državnega udara. Pred močno zastraženo rezidenco predsednika Laurenta Kabila so izbruhnili hudi boji med uporniki in predsednikovimi vojaki. O morebitnih žrtvah še ni poročil.
Prihaja gospodarska delegacija iz ZRJ
14. 01. 2001 00.00
V Slovenijo bo jutri prispela gospodarska delegacija iz Jugoslavije, ki jo sestavljajo predstavniki 31 srbskih podjetij tekstilne, pohištvene, gradbene in kemično-farmacevtske industrije ter bančništva. V torek bo na Gospodarski zbornici Slovenije potekala tudi poslovna konferenca.
Turistična pričakovanja Hrvaške
12. 01. 2001 00.00
Hrvaška letos pričakuje 7,5 milijona turistov, 43 milijonov nočitev in okrog štiri milijarde ameriških dolarjev turističnega prihodka. Kot so povedali predstavniki Hrvaškega turističnega združenja na turističnem sejmu v Utrechtu na Nizozemskem, naj bi letošnji osnovni cilj hrvaškega turizma bilo desetodstotno povečanje prihodka in števila turistov v primerjavi z lanskim letom.
Usoda Raoula Wallenberga še vedno nejasna
12. 01. 2001 00.00
Usoda švedskega diplomata in rešitelja več kot 100.000 madžarskih Judov med 2. svetovno vojno Raoula Wallenberga še vedno ostaja neznanka in sporno vprašanje med Moskvo in Stockholmom, so po devetih letih preiskav sporočili švedski strokovnjaki, člani posebne švedsko-ruske komisije. Po navedbah ruskih članov komisije je dokazano, da je Wallenberg umrl v moskovskem zaporu leta 1947, švedska stran pa temu ne verjame. V tem trenutku je tako po mnenju Švedske nemogoče dokončno razjasniti Wallenbergovo usodo.
Priseljenci proti delitvi Izraela
12. 01. 2001 00.00
Po neuspešnih izraelsko palestinskih pogajanjih je izraelska vojska začela s pripravami na ločitev Izraela s palestinskimi območji. Okoli 150 000 židovskih naseljencev na zasedenih območjih je izraelski vladi zagrozilo z državljansko vojno, če jih bodo poizkušali preseliti. Skupna ocena tako Palestincev kot Izraelcev pa je, da ta trenutek mir ni mogoč.
Biljana Plavšić pred sodniki
11. 01. 2001 00.00
V Haagu je pred sodnike mednarodnega sodišča stopila Biljana Plavšić. Nekdanja tesna sodelavka
ZDA doživele poraz v varnostnem svetu
11. 01. 2001 00.00
Ameriška diplomacija je v Varnostnem svetu OZN prvič po dolgem času doživela poraz, potem ko ji ni uspelo prepričati zadostnega števila držav v upravičenost ukinitve embarga na orožje za Etiopijo in Eritrejo. Državi na afriškem rogu sta se lanskega maja spustili v vojno za nekaj kilometrov puščavskega ozemlja, med katero je umrlo na desettisoče ljudi, okrog 650.000 pa jih je moralo zapustiti svoje domove. VS OZN je še isti mesec z resolucijo uvedel embargo na orožje, o ukinitvi katerega bi ponovno razmislili leto dni potem, ko bi generalni sekretar OZN Kofi Annan poročal o prenehanju sovražnosti. Prekinitev ognja je bila podpisana lani junija, formalni mirovni sporazum pa je bil podpisan šele 12. decembra.
Bush ostal brez ministrske kandidatke Chavezove
10. 01. 2001 00.00
Kandidatka za ministrico za delo v novi administraciji predsednika ZDA Georga W. Busha, Linda Chavez, je odstopila od nominacije, še preden je prišla na vrsto za zaslišanje pred pristojnim senatnim odborom. Ameriški sidnikati so bili od vsega začetka proti imenovanju, zaradi njenih konservativnih pogledov, pa ni bila pogodu niti demokratskim kongresnikom. Osnovni razlog za odstop od kandidature je bilo razkritje podatka, da je pred leti sprejela v svoj dom nezakonito priseljenko iz Gvatemale, ki naj bi ji pomagala pri hišnih opravilih, Chavezova pa naj bi ji za to dala "žepnino".
Putin in Alijev o Gorskem Karabahu
09. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin se je z azerbajdžanskim predsednikom Gejdarjem Alijevom pogovarjal o statusu Kaspijskega jezera in o konfliktu v Gorskem Karabahu. Pri tem je Putin poudaril, da si bo Rusija prizadevala za končanje spora med Armenijo in Azerbajdžanom o Gorskem Karabahu. Nerešeni spor ovira Rusijo pri razvoju odnosov z državami na severnem Kavkazu, je poudaril Putin.
ZDA ponovno odprle veleposlaništvo v Rimu
08. 01. 2001 00.00
ZDA so danes ponovno odprle veleposlaništvo v Rimu, potem ko je bilo to tri dni zaprto zaradi terorističnih groženj. Veleposlaništvo je po natančnem pregledu varnostnega položaja ponovno odprto za javnost, so zapisali v sporočilu za javnost.